Forum 21 o slovenski znanosti

Bližajoče se parlamentarne volitve so očitno pogrele tudi razprave o tem kam vodi naša znanstvena politika. Forum 21 na primer namerava organizirati sklop razprav pod naslovom »Pogled na prihodnost Slovenije«. Prva razprava bo v kongresnem centru Hotela Mons v Ljubljani 2. julija 2008 ob 17h. Okroglo mizo z naslovom »Slovenska znanost iz vidika volilnih programov strank« bo vodil prof. dr. Vito Turk, bivši direktor IJS, sicer politično precej aktiven znanstvenik, medtem ko so kot razpravljalci povabljeni predstavniki strank, ki imajo poslance v Državnem zboru.

Za pokušino nekaj vprašanj okoli katerih naj bi se vrtela razprava:

1) Najbolj razvite države sveta pospešeno vlagajo znatna sredstva v znanost in tehnologijo, kajti le tako se vložena sredstva dokazano dolgoročno najbolj obrestujejo. Po drugi strani pa je zanemarjanje znanosti in znanja v Slovenije že kronično. Čeprav zlasti v zadnjih štirih letih govorimo, da nam je zgled finski model, pa statistični podatki kažejo, da državna vlaganja v R&R sektor stalno padajo, tako v deležu BDP kot tudi proračuna. To je v izrazitem nasprotju s finskim modelom in stanjem v večini članic EU, vključno s Češko in Slovaško (tudi Hrvaško!). Kaj boste naredili, da bomo končno ta koncept tudi pri nas uveljavili?

Tu je odgovor jasen. Staviti si upam, da bodo vsi politični eminentneži po vrsti lepo odgovorili, da bodo denar za znanost seveda dvignili. Za Češko, Slovaško (in Hrvaško!) pa res ne moremo zaostajati. A kaj, ko smo to zgodbo slišali že tolikokrat, da imam čisto zamašena ušesa od političnega mazanja bobničev. Veliko obljub nič (ali le malo) storjenega. Poleg tovrstnih predvidljivih vprašanj sem med najavljenimi vprašanji zasledila tudi tale biser:

7) Dejstvo je, da smo bili po uspešnosti v 6. OP med najslabšimi, prav tako nismo dobili niti enega projekta v 7. OP namenjenega odličnim mladim raziskovalcem, med skoraj 10,000 kandidati iz EU. Zakaj tako?

Mogoče bi se piscu tega vprašanja zdelo vredno pojasniti, da je bilo prijav res 10tisoč, med njimi tudi veliko slovenskih (mladih) raziskovalcev, a je bilo izmed njih izbranih le okoli 300 (med njimi tudi mladi znanstvenik slovenskega rodu, Jernej Ule, ki je sedaj na Cambridgeu). Torej med 300 mladimi odličniki ni niti enega znanstvenika, ki deluje v Sloveniji, kar je res porazno. Rečeno drugače: na prebivalca je povprečje 300 odličnikov/450 milijoni prebivalcev EU=0.66 odličnika na milijon prebivalcev ali 1.23 za Slovenijo. Kje se torej skriva ta odličnik? Ga je morda odgnala nespametna znanstvena politika ali nizek nivo kakovosti življenja v Sloveniji? Verjetno ne bomo nikoli izvedeli...

Znanstvene monografije 08

ARRS je v četrtek objavila izid katerih znanstvenih monografij bodo letos (so)financirali davkoplačevalci. Tovrstno predstavljanje znanstvenih izsledkov je značilnost humanističnih ved, tako ni presenetljivo, da med naslovi prevladujejo ravno te. Tako bo slovenski proračun sofinanciral 11 knjig iz naravoslovnih, tehniških in biotehniških ved in kar 222 iz družbenih in humanistični ved ter interdisciplinarnih področij. Po dolžini naslova je nedvomno zmagovalec Kristijan Musek Lešnik, s publikacijo

Od zadovoljstva potrošnikov do programov zvestobe: Nekateri psihološki dejavniki zadovoljstva in zvestobe potrošnikov in njihova integriranost v programe za sistematično spodbujanje zadovoljstva, zvestobe in želenega vodenja potrošnikov

nedaleč zadaj pa ji sledi Brigita Kacjan s tipično nemško zamotanim naslovom

Sprachelementspiele und Wortschatzerwerb im fremdsprachlichen Deutschunterricht mit Jugendlichen und jungen Erwachsenen

Sedež EIT bo v Budimpešti

Slovensko predsedovanje EU je na znanstveno-tehnoloskem podrocju obrodilo pomemben diplomatski dosezek. Drzavam EU se je namrec uspelo dogovoriti o sedezu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), ki bo v Budimpesti, v sosednji Madzarski. Vseskozi je bilo napol jasno, da mora biti sedez v eni novo prikljucenih drzav, ki se nimajo sedeza evropske institucije, do preboja pa je prislo 29. maja, ko

so se pristojni ministri po dolgotrajnih pogovorih [...] uskladili, da naj končna odločitev držav članic temelji na dogovoru njihovih voditeljev iz leta 2003: da bodo imele prednost pri izbiri tedaj pristopajoče države.

Poleg Budimpešte so se za sedež EIT potegovali poljski Vroclav, nemška Jena, španski Sant Cugat des Vallés ter skupaj Dunaj in Bratislava. Ob tem uspehu slovenskih znanstvenih diplomatov se lahko veselimo tudi ostali, saj to verjetno pomeni tudi boljse moznosti za slovensko konkuriranje za sedez satelitskega sistema Galileo. Morda kdo od bralcev (katera od bralk) ve, kdaj naj bi padla odlocitev o slednjem?

Vabljena predavanja 08, 1. del

ARRS je objavila rezultat prvega sklopa razpisa za sofinanciranje na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji . Spisek predavanj ponuja odlicen pregled nad tem, s cim so se v zadnjem letu ukvarjali slovenski znanstveniki. No, pravzaprav le pregled nad rezultati, ki so dovolj odmevni, da si zasluzijo vabljeno predavanje. Spisek je prav raznovrsten, najbolj enigmaticni so seveda naslovi predavanj slovenskih matematikov. Tipicen primer

• "Terwilligerjeva algebra razdaljno-regularnega grafa negativnega tipa", Štefko Miklavič na Geometric and Algebraic Combinatorics 4, Oisterwijk, Nizozemska (17.-22.8.2008), kjer nisem prepricana, da pravilno razumem kaj drugega kot le termin algebra.
  

Vsebuje pa tudi kar nekaj naslovov, ki izvabijo nasmesek, recimo

• "Je lažje naučiti starega psa novih trikov ali sleči železno srajco: tujejezična frazeologija med poimenovalno potrebo in jezikovno globalizacijo", Apolonija Gantar, International conference EUROPHRAS 2008: Phraseology - global - areal - regional.
• "Duhovne dimenzije umiranja: Japonski in kitajski pogled", ki se se veliko bolje slisi v anglescini "Dying as Spiritual Opportunity: Japanese and Chinese Perspectives", Maja Milčinski, World Congress on Psychology and Spirituality, New Delhi, Indija (5.-8.1.2008). Ne vem, ce si ravno zelim taksne duhovne priloznosti..
  

Se daljsi pa je spisek predavanj, ki se zdijo zanimiva tudi nekomu, ki ni iz ozkega strokovnega podrocja. Le za pokusino, na primer:

• "Slovenija kot priseljenska dežela - Vpliv na etnično strukturo po osamosvojitvi", Matjaž Klemenčič, 13th Annual World Convention of the Association for the Study of Nationalities, Nation, Identity, Conflict, and the State, New York, ZDA (10.-12.4.2008)

Vabim vse, se posebno morda novinarje in pisce poljudnoznastvenih clankov po slovenskih casopisih, da preletijo gornji spisek predavanj. Morda se rodi se kaksen zabaven zapis za sirse mnozice...