Plače učiteljskih asistentov

Nova plačna reforma je poleg hude krvi med medicinskimi sestrami, vojaki, bibliotekarji, prinesla veselo vzdušje tudi na univerze. Že pred mesecem dni so me kolegice iz Slovenije obvestile, da v "bazi" naravnost vre. Za kaj gre? Univerze v Sloveniji, no vsaj Univerza v Ljubljani ima prijetno navado, da je ogromna množica habilitiranih docentov, pa tudi kar nekaj izrednih profesorjev, ki učijo, so mentorji in tako naprej - na "asistentskih mestih". Poleg asistentskih mest namreč obstajajo tudi učiteljska mesta, kjer sedijo "ta zaresni" profesorji in profesorice. Razlik v delu med "pravimi" in "nepravimi" profesorji je bolj malo, je pa zato velika razlika v denarnici. To je postalo še posebno očitno z novo plačno reformo, kjer so se plače (ali vsaj plačni razredi) poenotili med različnimi inštitucijami. Tako je npr. docent na asistentskem mestu sedaj na delovnem mestu asistenta z nazivom asistent z doktoratom, ki prinese plačni razred od 36 do 41. Visokošolski učitelj -docent, je nasprotno v plačnih razredih od 43 do 48. Še bolj zabavno pa je, da je asistent z doktoratom na institutu v razredih od 36 do 46, medtem ko je znanstveni sodelavec (ekvivalent docenta) v razredih od 43 do 53.

Vrhunec godlje je, da recimo imam kolegico, ki je na institutu znanstvena sodelavka, na univerzi pa docentka -seveda za oboje so enaki ali vsaj podobni pogoji za izvolitev. A glej ga zlomka. Na institutu je razporejena v 43. razred, na univerzi pa v 36 (prispevek mesta asistenta). Shizofreno, kajne?

Pa, da ne boste mislili, da so "asistentje" samo nekakšni luzerji. Med njimi je kar veliko ljudi svetovnega formata. Le čakamo lahko, kdaj jih bo svet dokončno posrkal iz Slovenije...

Znanost na študentski areni

Danes bo v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije potekala na Študentski areni okrogla miza z naslovom Raziskovalci v Sloveniji pred izzivi jutrišnjega dne. Spodnji tekst pove, kaj od okrogle mize pričakuje moderator, dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije

Gostje okrogle mize bodo v uvodnem delu opredelili podobo raziskovalk in raziskovalcev v slovenski družbi. Posebno pozornost bodo namenili optimizmu oz. pesimizmu med kolegi ter opredelili vzroke za prevladujoče stanje. Prav tako bodo razpravljali o nujnosti vzpostavitve družini prijazne atmosfere za raziskovalce in podali svoja stališča o možnostih, ki jih imajo ženske in moški za znanstveno življenjsko pot. V sklepnem delu bodo predstavili svoje poglede na notranjo in zunanjo mobilnost raziskovalcev ter na etičnost pri raziskovalnem delovanju.

Želim si, da bi bilo predvsem govora o optimizmu, a bojim se, da brez pesimizma ne bo šlo, če bo le kaj realizma prisotnega v razpravi... :-)

ERC granti Sloveniji niso usojeni

Koncno sem se vrnila iz dolgih in zasluznih delovnih pocitnic. Potem, ko sem se celo poletje pridno ukvarjala z znanostjo, pisala clanke in hodila po konferencah, se tako lahko zopet vrnem k prebiranju kosti, ki mi jih nastavlja slovenska znanost.

Prvo, kar mi je ob prihodu v ljubi mi domek padlo v oci je bilo obvestilo s stranikolegic iz Slovenije, da je ERC ze pred vec kot mesecem dni oznanil rezultate za
Advanced Grants. Med dobitniki ni nikogar iz Slovenije. Ob toliksnem tarnanjem nad mlado znanstveno generacijo v Sloveniji, ki ni bila uspesna pri prvem razpisu za Starting Grants, tokrat niti glasu v dnevnem casopisju o sedanjem fiasku? No, pa kdo bi se ukvarjal s tovrstnimi drobnarijami, ko pa vendar Patrije vabijo na ljudsko veselico.

Rezultati so na voljo na
http://erc.europa.eu/pdf/AdG1_ListPE_2008-07-31final.pdf

Data mining v Financah

Casnik Finance pod naslovom Lažje do tujih kot domačih naročnikov znanosti pise o centru za prenos znanja na Institutu Jozef Stefan. Center vodijo Marko Grobelnik (z odseka E9 za intiligentne sisteme na IJS), Mitja Jermol (center za prenos znanja) in Dunja Mladenič (osek E8 za tehnologije znanja - rudarjenje podatkov in podobno). Clanek v Financah govori predvsem o tem, da raziskovalci na IJS lazje pridobivajo narocnike iz tujine kot iz Slovenije, kar naj bi bilo (implicitno) nekaj zelo slabega. Sama gledam na to bolj kot na dokaz odlicnosti vpletenih raziskovalcev in odraz nekega normalnega stanja stvari. Slovenija je pac premajhna, da bi si lahko z znanjem iskali delo le znotraj njenih meja. Sicer pa - cestitke delavcem IJS za odlicno delo na mednarodnih projektih.Se to, clanek v Financah se mi zdi nekoliko zavajujoc, saj govori le o centru za prenos znanja na IJS, ki glede na uradno stran

... intenzivno postavlja storitev svetovanja, predevalvacij in pomoči pri prijavi in vodenju evropskih projektov. Združili smo strokovnjake z Instituta "Jožef Stefan" z večletnimi izkušnjami pri pripravi in vodenju evropskih projektov, evalvatorje predlogov projektov za evropsko komisijo in vrsto mladih strokovnjakov s konkretnimi idejami.

To se mi zdi povsem nekaj drugega, kot tisto kar je dejansko opisano v clanku, namrec samo delo na evropskih (in ostalih mednarodnih) projektih.

Forum 21 o slovenski znanosti

Bližajoče se parlamentarne volitve so očitno pogrele tudi razprave o tem kam vodi naša znanstvena politika. Forum 21 na primer namerava organizirati sklop razprav pod naslovom »Pogled na prihodnost Slovenije«. Prva razprava bo v kongresnem centru Hotela Mons v Ljubljani 2. julija 2008 ob 17h. Okroglo mizo z naslovom »Slovenska znanost iz vidika volilnih programov strank« bo vodil prof. dr. Vito Turk, bivši direktor IJS, sicer politično precej aktiven znanstvenik, medtem ko so kot razpravljalci povabljeni predstavniki strank, ki imajo poslance v Državnem zboru.

Za pokušino nekaj vprašanj okoli katerih naj bi se vrtela razprava:

1) Najbolj razvite države sveta pospešeno vlagajo znatna sredstva v znanost in tehnologijo, kajti le tako se vložena sredstva dokazano dolgoročno najbolj obrestujejo. Po drugi strani pa je zanemarjanje znanosti in znanja v Slovenije že kronično. Čeprav zlasti v zadnjih štirih letih govorimo, da nam je zgled finski model, pa statistični podatki kažejo, da državna vlaganja v R&R sektor stalno padajo, tako v deležu BDP kot tudi proračuna. To je v izrazitem nasprotju s finskim modelom in stanjem v večini članic EU, vključno s Češko in Slovaško (tudi Hrvaško!). Kaj boste naredili, da bomo končno ta koncept tudi pri nas uveljavili?

Tu je odgovor jasen. Staviti si upam, da bodo vsi politični eminentneži po vrsti lepo odgovorili, da bodo denar za znanost seveda dvignili. Za Češko, Slovaško (in Hrvaško!) pa res ne moremo zaostajati. A kaj, ko smo to zgodbo slišali že tolikokrat, da imam čisto zamašena ušesa od političnega mazanja bobničev. Veliko obljub nič (ali le malo) storjenega. Poleg tovrstnih predvidljivih vprašanj sem med najavljenimi vprašanji zasledila tudi tale biser:

7) Dejstvo je, da smo bili po uspešnosti v 6. OP med najslabšimi, prav tako nismo dobili niti enega projekta v 7. OP namenjenega odličnim mladim raziskovalcem, med skoraj 10,000 kandidati iz EU. Zakaj tako?

Mogoče bi se piscu tega vprašanja zdelo vredno pojasniti, da je bilo prijav res 10tisoč, med njimi tudi veliko slovenskih (mladih) raziskovalcev, a je bilo izmed njih izbranih le okoli 300 (med njimi tudi mladi znanstvenik slovenskega rodu, Jernej Ule, ki je sedaj na Cambridgeu). Torej med 300 mladimi odličniki ni niti enega znanstvenika, ki deluje v Sloveniji, kar je res porazno. Rečeno drugače: na prebivalca je povprečje 300 odličnikov/450 milijoni prebivalcev EU=0.66 odličnika na milijon prebivalcev ali 1.23 za Slovenijo. Kje se torej skriva ta odličnik? Ga je morda odgnala nespametna znanstvena politika ali nizek nivo kakovosti življenja v Sloveniji? Verjetno ne bomo nikoli izvedeli...

Znanstvene monografije 08

ARRS je v četrtek objavila izid katerih znanstvenih monografij bodo letos (so)financirali davkoplačevalci. Tovrstno predstavljanje znanstvenih izsledkov je značilnost humanističnih ved, tako ni presenetljivo, da med naslovi prevladujejo ravno te. Tako bo slovenski proračun sofinanciral 11 knjig iz naravoslovnih, tehniških in biotehniških ved in kar 222 iz družbenih in humanistični ved ter interdisciplinarnih področij. Po dolžini naslova je nedvomno zmagovalec Kristijan Musek Lešnik, s publikacijo

Od zadovoljstva potrošnikov do programov zvestobe: Nekateri psihološki dejavniki zadovoljstva in zvestobe potrošnikov in njihova integriranost v programe za sistematično spodbujanje zadovoljstva, zvestobe in želenega vodenja potrošnikov

nedaleč zadaj pa ji sledi Brigita Kacjan s tipično nemško zamotanim naslovom

Sprachelementspiele und Wortschatzerwerb im fremdsprachlichen Deutschunterricht mit Jugendlichen und jungen Erwachsenen

Sedež EIT bo v Budimpešti

Slovensko predsedovanje EU je na znanstveno-tehnoloskem podrocju obrodilo pomemben diplomatski dosezek. Drzavam EU se je namrec uspelo dogovoriti o sedezu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), ki bo v Budimpesti, v sosednji Madzarski. Vseskozi je bilo napol jasno, da mora biti sedez v eni novo prikljucenih drzav, ki se nimajo sedeza evropske institucije, do preboja pa je prislo 29. maja, ko

so se pristojni ministri po dolgotrajnih pogovorih [...] uskladili, da naj končna odločitev držav članic temelji na dogovoru njihovih voditeljev iz leta 2003: da bodo imele prednost pri izbiri tedaj pristopajoče države.

Poleg Budimpešte so se za sedež EIT potegovali poljski Vroclav, nemška Jena, španski Sant Cugat des Vallés ter skupaj Dunaj in Bratislava. Ob tem uspehu slovenskih znanstvenih diplomatov se lahko veselimo tudi ostali, saj to verjetno pomeni tudi boljse moznosti za slovensko konkuriranje za sedez satelitskega sistema Galileo. Morda kdo od bralcev (katera od bralk) ve, kdaj naj bi padla odlocitev o slednjem?