Univerza v Ljubljani 110. na svetu po znanstvenem outputu?

Kot dodatek k prispevku o dražjem študiju po bolonjsko (Dnevnik 22.4.2008) je bilo objavljeno tudi naslednje

UL 590. na svetu po indeksu citiranosti
Po indeksu citiranosti, ki skupaj s številom objav v vrhunskih znanstvenih revijah razkriva znanstveno odličnost visokošolskih ustanov, se ljubljanska univerza uvršča na 590. mesto med okoli 16.000 svetovnimi univerzami, je včeraj povedal prorektor UL dr. Peter Maček. V tem smislu se odlikujejo slovensko inženirstvo, fizika, kemija, klinična medicina in znanosti o rastlinah in živalih. Med visokošolskimi zavodi, katerih raziskovalci v zadnjih petih letih niso bili citirani v vrhunskih znanstvenih publikacijah, so na UL akademije, pravna in teološka fakulteta. Po besedah dr. Mačka je slovenska humanistika, kar zadeva indeks objav in citiranosti, po letu 2004 nazadovala, kar najbrž pomeni, da so se poslabšali pogoji dela.

Prav škoda je, da prorektor (ali pa novinarka Ranka Ivelja, ki je zapisala njegove besede) ni bil še nekoliko bolj precizen. Na primer, za kakšno rangiranje gre? So to citati po Web of Science? Za kakšno časovno obdobje? Kdo ga je opravil? Prav tako bi bilo zelo zanimivo, katero mesto zasedajo slovensko inženirstvo, fizika, kemija, itd...

Zato sem še sama malce pobrskala po internetu. Izmed različnih svetovnih rangiranj univerz, ki sem jih našla na wikipediji, se mi zdita še najbližje povedanemu rangiranje Univerze Wuhan, ki uporablja Essential Science Indicators (število člankov in citatov za 11 tisoč časopisov v 22 področjih) ter Webometrics Ranking of World Universities, ki ga opravlja dvakrat letno Cybermetrics Lab (CINDOC) španskega nacionalnega raziskovalnega zboral (CSIC).
Po rangiranju Univerze Wuhan za leto 2007 se Univeza v Ljubljana uvršča na 398 mesto (kako zanesljiva naj bi bila ta številka mi ni jasno, saj UL pripiše tudi, da stoji v Jugoslaviji...), medtem ko mariborske in primorske univerze ni med prvih 500.
Po Webometrics rangiranju, ki uporablja za rangiranje vidnost univerz na medmrežju (število dokumentov, linkov na univerzitetno domeno, število člankov in citatov po google scholar...) pa je UL na 434 mestu oz. 191. v Evropi, oz. 10. v vzhodni Evropi. Univerza v Mariboru je uvrščena na 614. mesto v svetovnem merilu (331. v Evropi oz. 28. v vzhodni Evropi). Se bolj zanimivo je rangiranje po znanstvenem outputu glede na Google Scholar, kjer je Univerza v Ljubljani 110. na svetu (!), medtem ko je univerza v Mariboru 542. Primorske univerze na spiskih nisem našla. So se pa recimo slovenske univerze uvrstile za univerzo v Beogradu...

Bo bolonjski študij dražji in daljši?

Dnevnik poroča o neformalnem pogovoru z rektorice UL dr. Andrejo Kocijančič. Po njenih besedah bo bolonjski študij dražji in daljši. Dražji zato, ker morajo biti skupine manjše. To se mi zdi pohvalno, manjše skupine najverjetneje pomenijo tudi boljšo kvaliteto. Glede razlogov za daljši študij pa Dnevnik navaja tole:

Na vprašanje, ali bo prenovljen bolonjski študij res krajši, je dejala, da je sama v to na začetku trdno verjela, toda po sprejetju zakonske novele, ki je dosedanje diplomante izenačila z diplomanti druge in ne prve bolonjske stopnje, se tudi sama boji, da bo bolonjski študij na koncu daljši od dosedanjega. Obstaja namreč precejšnja verjetnost, da bo velika večina študentov nadaljevala študij. Kar zadeva zakonsko nedorečenost glede absolventskega staža, pa je znova povedala, da bodo lahko bolonjski študentje po statutu UL absolventski staž izkoristili po prvi ali po drugi stopnji, ob tem pa ni zanikala možnosti, da sodišče ob morebitni pritožbi študentov razveljavi statut oziroma zakon razume drugače.

Najprej lizbonska strategija sedaj še ljubljanski proces

15.4. je Delo poročalo o neformalnem zasedanju ministrov EU pristojnih za raziskave na Brdu pri Kranju. Na njem je prisostvoval tudi evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočik, predsedovala pa je znanstvena ekspertinja, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. Slednja je javnosti ponudila kar nekaj cvetk. Največja je morda slednja:

Med državami čanicami ter komisijo se čuti neka nova energija, tako da sem preprična, da bomo sposobni začti nov proces, ljubljanski proces, ki ne bo samo doprinos evropskemu raziskovalnemu prostoru, ampak tudi Evropi kot celoti.

Kaj je ta ljubljanski proces mi ni uspelo razbrati. Na straneh MVZT je o njem najti press release, na katerem najdemo le:

V partnerskem duhu so ministri predlagali tudi konkretne načne upravljanja, ki naj bi omogočli učnkovit in hiter razvoj ERP (evrospkega raziskovalnega prostora). Pomembnost te nove zaveze so konkretizirali z zagonom t. i. ljubljanskega procesa. Novo partnerstvo, ki se začnja z ljubljanskim procesom, se bo izrazilo v delu prihodnjih predsedstev, predvsem Francije, Češke in Švedske, slovensko predsedstvo pa bo povzetke iz razprav predstavilo kot podlago oblikovanju sklepov za majsko formalno zasedanje Sveta EU za konkurenčost.

Bojim se, da ljubljanski proces čaka podobna usoda kot pobuda za družinam prijazne znanstvene kariere, ki jo je mvzt razgrnila v začetku februarja. Slovenija si je namreč v času svojega predsedovanja na področu raziskav kot eno izmed prioritet postavila prav ženske v znanosti. A ne morem trditi, da se je za nas ženske v znanosti od tedaj kaj spremenilo.
Konkretnejši je bil evropski komisar. Citiram iz zapisa časnika Delo:

"Pet je ključih stvari, na katere se želimo še v letošnjem letu konkretno osredotočti," je poudaril komisar. To so potni list za raziskovalce, skupno programiranje, infrastruktura, intelektualna lastnina v javnih zavodih, ki se ukvarjajo z raziskavami, in strategija mednarodnega sodelovanja.

No, to o potnem listu za raziskovalce je imenitna ideja. Še ena birokratska stvar več, ali bo morda res pripomoglo k lažjem življenju raziskovalcev? Morda sem naivna, ampak za potovanja znotraj EU tako ali tako nihče ne potrebuje potnega lista, za potovanja v ZDA smo vsi na visa waiverjih, je torej cilj izboljšati možnost potovanj na Kitajsko?

*Dodatek*: Bralec 7of9 me je opozoril, da je "potni list za raziskovalce" virtualna stvar, ki naj bi olajšala pretok raziskovalcev znotraj EU. Še najboljši opis pobude, ki sem ga našla je z eubusiness.com (http://www.eubusiness.com/SMEs/eu-single-market-faq/)

In a renewed partnership with Member States and key-stakeholders, the initiative will seek to create a true European labour market for researchers, by directly addressing the current obstacles, such as social security, recruitment, recognition of experience gained elsewhere in the career path, fair employment conditions and the ability to move with existing grants and funding.

Res odlično. Upam, da bo pobuda uspela!

Dodaten denar za razvoj visokega šolstva?

Kot piše časnik Delo je opozicija predstavila predlog zakona o temeljnih razvojnih programih na področju znanosti in visokega šolstva v letih 2010 - 2014, s katerim želijo za razvoj visokega šolstva v omenjenem obdobju zagotoviti dodatnih 65 milijonov evrov.

"Predlog zakona predvideva, da bo država za zagotavljanje razvoja visokega šolstva ter znanstvene, raziskovalne in razvojne dejavnosti v letih 2010-2014 iz državnega proračuna namenila 65 milijonov evrov. Sredstva naj bi bila namenjena predvsem izvajanju bolonjske reformne, izvajanju javno-zasebnega partnerstva ter izboljšanju mednarodne mobilnosti študentov. "

Sliši se kar prijetno veliko denarja. A po drugi strani - 65 milijonov v petih letih pomeni 13 milijonov letno oz. 7 evrov vsak državljan Slovenije letno. Veliko? Medtem ko se namenja 200 milijonov za vrtanje šentvidskega predora, se ne morem znebiti občutka, da je to le pesek v oči. Naj uporabim kar podatke iz taistega zapisa na Delu

"Breda Pečan (SD) je ocenila, da so sredstva, ki jih zakon namenja za visoko šolstvo in znanost, precej skromna, saj se zavedajo, da naša država ni tako razvita kot druge zahodne države. Če bi se hoteli na tam področju postaviti ob bok razvitim državam, bi namreč po njenih besedah potrebovali bistveno več denarja.
Samo Švedska, ki ima okoli 20 milijonov prebivalcev, je po njenih besedah v letu 2008 za pospešen razvoj visokega šolstva namenila 6,7 milijarde evrov, kar pomeni, da bi morala Slovenija, ki ima dva milijona prebivalcev, nameniti 1,2 milijarde evrov. Slovenija po njenih besedah toliko denarja nima, česar so se zavedali tudi pri pripravi zakona..."

Mislila bi si, da bomo, ker smo slabše razviti, za razvoj namenjali več, ne manj od razvitih, a očitno je strategija naših vodij drugačna.

Znanstevna odličnost naših zasebnih fakultet

Tile podatki so dokaj šokantni:

Javna agencija za raziskovalno dejavnost znanstveno odličnost raziskovalcev in visokošolskih učiteljev kvantitativno meri s sistemom SICRIS, Informacijskim sistemom o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, ki vključuje vsa relevantna znanstvena in strokovna dela posameznikov in raziskovalnih skupin. Minimalno število točk, ki jih mora posameznik doseči, da sploh lahko kandidira za pridobitev raziskovalnega projekta, je 100. In medtem ko rektorji treh javnih univerz dosegajo od 172 do 352 točk, jih ima dr. Jambrek, najverjetnejši kandidat za rektorja Nove univerze, vsega skupaj 0. Prav toliko, namreč 0 točk, dosega dekan Evropske pravne fakultete, dr. Miha Pogačnik. Celih 58 točk, od 100 potrebnih, pa je nabral dekan Fakultete za podiplomske, državne in evropske študije, dr. Anton Jerovšek. (vir: Igor Ž. Žagar na Vest.si)

ERC (European Research Council) Advanced Grants

22. april je rok za oddajo ERC (European Research Council) Advanced Grants za medicino.ERC je nova domislica evropskih znanstvenih birokratov, ki naj bi nekoliko posnemalaameriško NSF, predvsem pa naj bi bili projekti financirani le glede na odličnost.

Prva runda prijav je bila za tako imenovane ERC Starting Independent Research Grants, ki naj bi pomagali mladim znanstvenikom začeti kariero. Projekti se financirajo do 2. milijona evrov za obdobje do 5 let. Pri prijavi za te začetne grante ni bil uspešen noben znanstvenik, ki deluje v Sloveniji. Me zanima, kako se bodo odrezali slovenski ugledni znanstveniki pri teh Advanced grantih za seniorje. Še posebno ob kritikah, ki jih glede na mlajši rod bilo mogoče brati pred časom. Primer je na primer zapis akademika Roberta Blinca, ki je v Delu 10.1.2008 pod naslovom "Oddaljevanje od vrhunske znanosti" zapisal

"Pri razpisu ERC (European Research Agency) za inicialne raziskave mladih znanstvenikov v letu 2007 se je Slovenija katastrofalno slabo odrezala. Med 9.000 prijavami nismo opazili niti ene prijave mladih slovenskih znanstvenikov, kaj šele, da bi prišli v ožji izbor ali celo zmagali. Če nič drugega, kaže to na pomanjkljivo vpetost naše znanosti v evropske znanstvene tokove. Ker pa je denarja za bazične raziskave pri nas vedno premalo, kaže to še na kaj več. Podobno kot njihovi vrstniki iz »nove« (beri vzhodne) Evrope je naša mlada znanstvena elita ugotovila, da v tekmi z vrstniki iz »stare« Evrope nima nobenih možnosti za uspeh."

Upam, da je bilo pri seniorjih tokrat bolje. Morda kdo ve?

Glede na to, da je bil rok za oddajo predlogov za fizikalne znanosti konec februarja, znane že nekaj malega statistike. Iz ERC press releasea:

"The ERC Advanced Grant scheme has got off to an excellent start. After massiveinterest in the first Starting Grant call last year, the ERC Scientific Council took anumber of steps to moderate the demand for Advanced Grants while ensuring thatthe competition remained attractive to the very best research leaders. The roughly1000 proposals received in the physical sciences and engineering domain will besubject to a high level of competition, but the ultimate success rate is likely to be ofthe order of 10% or more, in comparison to the roughly 3% chance of success for thefirst Starting Grant applicants."