Najprej lizbonska strategija sedaj še ljubljanski proces

15.4. je Delo poročalo o neformalnem zasedanju ministrov EU pristojnih za raziskave na Brdu pri Kranju. Na njem je prisostvoval tudi evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočik, predsedovala pa je znanstvena ekspertinja, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. Slednja je javnosti ponudila kar nekaj cvetk. Največja je morda slednja:

Med državami čanicami ter komisijo se čuti neka nova energija, tako da sem preprična, da bomo sposobni začti nov proces, ljubljanski proces, ki ne bo samo doprinos evropskemu raziskovalnemu prostoru, ampak tudi Evropi kot celoti.

Kaj je ta ljubljanski proces mi ni uspelo razbrati. Na straneh MVZT je o njem najti press release, na katerem najdemo le:

V partnerskem duhu so ministri predlagali tudi konkretne načne upravljanja, ki naj bi omogočli učnkovit in hiter razvoj ERP (evrospkega raziskovalnega prostora). Pomembnost te nove zaveze so konkretizirali z zagonom t. i. ljubljanskega procesa. Novo partnerstvo, ki se začnja z ljubljanskim procesom, se bo izrazilo v delu prihodnjih predsedstev, predvsem Francije, Češke in Švedske, slovensko predsedstvo pa bo povzetke iz razprav predstavilo kot podlago oblikovanju sklepov za majsko formalno zasedanje Sveta EU za konkurenčost.

Bojim se, da ljubljanski proces čaka podobna usoda kot pobuda za družinam prijazne znanstvene kariere, ki jo je mvzt razgrnila v začetku februarja. Slovenija si je namreč v času svojega predsedovanja na področu raziskav kot eno izmed prioritet postavila prav ženske v znanosti. A ne morem trditi, da se je za nas ženske v znanosti od tedaj kaj spremenilo.
Konkretnejši je bil evropski komisar. Citiram iz zapisa časnika Delo:

"Pet je ključih stvari, na katere se želimo še v letošnjem letu konkretno osredotočti," je poudaril komisar. To so potni list za raziskovalce, skupno programiranje, infrastruktura, intelektualna lastnina v javnih zavodih, ki se ukvarjajo z raziskavami, in strategija mednarodnega sodelovanja.

No, to o potnem listu za raziskovalce je imenitna ideja. Še ena birokratska stvar več, ali bo morda res pripomoglo k lažjem življenju raziskovalcev? Morda sem naivna, ampak za potovanja znotraj EU tako ali tako nihče ne potrebuje potnega lista, za potovanja v ZDA smo vsi na visa waiverjih, je torej cilj izboljšati možnost potovanj na Kitajsko?

*Dodatek*: Bralec 7of9 me je opozoril, da je "potni list za raziskovalce" virtualna stvar, ki naj bi olajšala pretok raziskovalcev znotraj EU. Še najboljši opis pobude, ki sem ga našla je z eubusiness.com (http://www.eubusiness.com/SMEs/eu-single-market-faq/)

In a renewed partnership with Member States and key-stakeholders, the initiative will seek to create a true European labour market for researchers, by directly addressing the current obstacles, such as social security, recruitment, recognition of experience gained elsewhere in the career path, fair employment conditions and the ability to move with existing grants and funding.

Res odlično. Upam, da bo pobuda uspela!