Forum 21 o slovenski znanosti

Bližajoče se parlamentarne volitve so očitno pogrele tudi razprave o tem kam vodi naša znanstvena politika. Forum 21 na primer namerava organizirati sklop razprav pod naslovom »Pogled na prihodnost Slovenije«. Prva razprava bo v kongresnem centru Hotela Mons v Ljubljani 2. julija 2008 ob 17h. Okroglo mizo z naslovom »Slovenska znanost iz vidika volilnih programov strank« bo vodil prof. dr. Vito Turk, bivši direktor IJS, sicer politično precej aktiven znanstvenik, medtem ko so kot razpravljalci povabljeni predstavniki strank, ki imajo poslance v Državnem zboru.

Za pokušino nekaj vprašanj okoli katerih naj bi se vrtela razprava:

1) Najbolj razvite države sveta pospešeno vlagajo znatna sredstva v znanost in tehnologijo, kajti le tako se vložena sredstva dokazano dolgoročno najbolj obrestujejo. Po drugi strani pa je zanemarjanje znanosti in znanja v Slovenije že kronično. Čeprav zlasti v zadnjih štirih letih govorimo, da nam je zgled finski model, pa statistični podatki kažejo, da državna vlaganja v R&R sektor stalno padajo, tako v deležu BDP kot tudi proračuna. To je v izrazitem nasprotju s finskim modelom in stanjem v večini članic EU, vključno s Češko in Slovaško (tudi Hrvaško!). Kaj boste naredili, da bomo končno ta koncept tudi pri nas uveljavili?

Tu je odgovor jasen. Staviti si upam, da bodo vsi politični eminentneži po vrsti lepo odgovorili, da bodo denar za znanost seveda dvignili. Za Češko, Slovaško (in Hrvaško!) pa res ne moremo zaostajati. A kaj, ko smo to zgodbo slišali že tolikokrat, da imam čisto zamašena ušesa od političnega mazanja bobničev. Veliko obljub nič (ali le malo) storjenega. Poleg tovrstnih predvidljivih vprašanj sem med najavljenimi vprašanji zasledila tudi tale biser:

7) Dejstvo je, da smo bili po uspešnosti v 6. OP med najslabšimi, prav tako nismo dobili niti enega projekta v 7. OP namenjenega odličnim mladim raziskovalcem, med skoraj 10,000 kandidati iz EU. Zakaj tako?

Mogoče bi se piscu tega vprašanja zdelo vredno pojasniti, da je bilo prijav res 10tisoč, med njimi tudi veliko slovenskih (mladih) raziskovalcev, a je bilo izmed njih izbranih le okoli 300 (med njimi tudi mladi znanstvenik slovenskega rodu, Jernej Ule, ki je sedaj na Cambridgeu). Torej med 300 mladimi odličniki ni niti enega znanstvenika, ki deluje v Sloveniji, kar je res porazno. Rečeno drugače: na prebivalca je povprečje 300 odličnikov/450 milijoni prebivalcev EU=0.66 odličnika na milijon prebivalcev ali 1.23 za Slovenijo. Kje se torej skriva ta odličnik? Ga je morda odgnala nespametna znanstvena politika ali nizek nivo kakovosti življenja v Sloveniji? Verjetno ne bomo nikoli izvedeli...

Znanstvene monografije 08

ARRS je v četrtek objavila izid katerih znanstvenih monografij bodo letos (so)financirali davkoplačevalci. Tovrstno predstavljanje znanstvenih izsledkov je značilnost humanističnih ved, tako ni presenetljivo, da med naslovi prevladujejo ravno te. Tako bo slovenski proračun sofinanciral 11 knjig iz naravoslovnih, tehniških in biotehniških ved in kar 222 iz družbenih in humanistični ved ter interdisciplinarnih področij. Po dolžini naslova je nedvomno zmagovalec Kristijan Musek Lešnik, s publikacijo

Od zadovoljstva potrošnikov do programov zvestobe: Nekateri psihološki dejavniki zadovoljstva in zvestobe potrošnikov in njihova integriranost v programe za sistematično spodbujanje zadovoljstva, zvestobe in želenega vodenja potrošnikov

nedaleč zadaj pa ji sledi Brigita Kacjan s tipično nemško zamotanim naslovom

Sprachelementspiele und Wortschatzerwerb im fremdsprachlichen Deutschunterricht mit Jugendlichen und jungen Erwachsenen

Sedež EIT bo v Budimpešti

Slovensko predsedovanje EU je na znanstveno-tehnoloskem podrocju obrodilo pomemben diplomatski dosezek. Drzavam EU se je namrec uspelo dogovoriti o sedezu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), ki bo v Budimpesti, v sosednji Madzarski. Vseskozi je bilo napol jasno, da mora biti sedez v eni novo prikljucenih drzav, ki se nimajo sedeza evropske institucije, do preboja pa je prislo 29. maja, ko

so se pristojni ministri po dolgotrajnih pogovorih [...] uskladili, da naj končna odločitev držav članic temelji na dogovoru njihovih voditeljev iz leta 2003: da bodo imele prednost pri izbiri tedaj pristopajoče države.

Poleg Budimpešte so se za sedež EIT potegovali poljski Vroclav, nemška Jena, španski Sant Cugat des Vallés ter skupaj Dunaj in Bratislava. Ob tem uspehu slovenskih znanstvenih diplomatov se lahko veselimo tudi ostali, saj to verjetno pomeni tudi boljse moznosti za slovensko konkuriranje za sedez satelitskega sistema Galileo. Morda kdo od bralcev (katera od bralk) ve, kdaj naj bi padla odlocitev o slednjem?

Vabljena predavanja 08, 1. del

ARRS je objavila rezultat prvega sklopa razpisa za sofinanciranje na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji . Spisek predavanj ponuja odlicen pregled nad tem, s cim so se v zadnjem letu ukvarjali slovenski znanstveniki. No, pravzaprav le pregled nad rezultati, ki so dovolj odmevni, da si zasluzijo vabljeno predavanje. Spisek je prav raznovrsten, najbolj enigmaticni so seveda naslovi predavanj slovenskih matematikov. Tipicen primer

• "Terwilligerjeva algebra razdaljno-regularnega grafa negativnega tipa", Štefko Miklavič na Geometric and Algebraic Combinatorics 4, Oisterwijk, Nizozemska (17.-22.8.2008), kjer nisem prepricana, da pravilno razumem kaj drugega kot le termin algebra.
  

Vsebuje pa tudi kar nekaj naslovov, ki izvabijo nasmesek, recimo

• "Je lažje naučiti starega psa novih trikov ali sleči železno srajco: tujejezična frazeologija med poimenovalno potrebo in jezikovno globalizacijo", Apolonija Gantar, International conference EUROPHRAS 2008: Phraseology - global - areal - regional.
• "Duhovne dimenzije umiranja: Japonski in kitajski pogled", ki se se veliko bolje slisi v anglescini "Dying as Spiritual Opportunity: Japanese and Chinese Perspectives", Maja Milčinski, World Congress on Psychology and Spirituality, New Delhi, Indija (5.-8.1.2008). Ne vem, ce si ravno zelim taksne duhovne priloznosti..
  

Se daljsi pa je spisek predavanj, ki se zdijo zanimiva tudi nekomu, ki ni iz ozkega strokovnega podrocja. Le za pokusino, na primer:

• "Slovenija kot priseljenska dežela - Vpliv na etnično strukturo po osamosvojitvi", Matjaž Klemenčič, 13th Annual World Convention of the Association for the Study of Nationalities, Nation, Identity, Conflict, and the State, New York, ZDA (10.-12.4.2008)

Vabim vse, se posebno morda novinarje in pisce poljudnoznastvenih clankov po slovenskih casopisih, da preletijo gornji spisek predavanj. Morda se rodi se kaksen zabaven zapis za sirse mnozice...

EU brez dogovora o sedežu EIT, sklican nov sestanek

Vceraj naj bi se drzave clanice odlocale o sedezu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Slovensko predsedstvo Svetu EU se je odlocilo, da bo odlocitev med 5 kandidati doseglo s soglasjem med 27 clanic. Kot je sporocila STA, do dogovora vceraj ni prislo:

EU brez dogovora o sedežu EIT, sklican nov sestanek

Bruselj, 30. maja (STA) - Državam članicam EU se po šestih urah pogajanj, ki jih je vodila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, ni uspelo dogovoriti o sedež Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). Ministri za raziskave so se dogovorili, da se bodo ponovno sestali pred vrhom EU, in sicer 18. junija, da dosežejo
dogovor.

Slovenija podpisala sporazum z ESA

Dne 28. maja je ob prisotnosti predsednika Vlade RS Janeza Janše, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar 28. maja na gradu Snežnik podpisala sporazum o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Koncno! Na ta podpis smo cakali ze zelo dolgo. MVZT ga je napovedovala ze za pred meseci, pa so ga potem iz nepojasnjenih razlogov prestavili. A vseeno. Cestitke nasim politikom za to odlocitev. Do sedaj Slovenija za raziskave vesolja in vesoljske tehnologije namenjala po uradnih statistikah ni namenjala niti evra (to me je sicer od nekdaj cudilo, saj ne vem, kam so potem statistiki uvrscali slovenske astronome). Le upam lahko, da bo od tu vodila pot naprej do clanstva Slovenije v ESA. Ne vem namrec natancno, kaj ta sporazum o sodelovanju dejansko pomeni. Ali nosi kakrsnekoli finance obveznosti s strani Slovenije? Da za samo ESA niti ni tako pomemben pa je zgovoren podatek, da na glavnem portalu ESA ni nikakrsne novice o podpisu sporazuma...

Kaj se dogaja z znanostjo v Sloveniji

Kljub svoji precej uborni strani (http://www.znanost.si/ ) novoustanovljeno drustvo Znanost Slovenija - Science Slovenia
ocitno deluje s polno paro. Prihajajoco sredo, 28. maja, organizirajo
okroglo mizo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma z začetkom ob 17.
uri z naslovom KAJ SE DOGAJA Z ZNANOSTJO V SLOVENIJI. Uvodni govorci so

• Jože P. Damijan – Pomen R&R za slovensko gospodarstvo
• Dean Komel – Humanistična vednost in njen pomen v znanosti,
  kulturi in izobraževanju
• Tamara Lah – Javni raziskovalni instituti: DA ali NE?
• Stane Pejovnik – Nekaj podatkov o financiranju znanosti v Sloveniji

potem pa verjetno sledi zanimiva debata. Prav zanima me, ali bo govora
le o placah in placnem sistemu ali pa bo tudi kaj o strukturnih problemih pristopa Slovenije k znanosti.

Pa se en zanimiv link, ki sem ga opazila na to temo v slovenskem
blogosferju.