ponedeljek, 26. maj 2008

Kaj se dogaja z znanostjo v Sloveniji

Kljub svoji precej uborni strani (http://www.znanost.si/ ) novoustanovljeno drustvo Znanost Slovenija - Science Slovenia
ocitno deluje s polno paro. Prihajajoco sredo, 28. maja, organizirajo
okroglo mizo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma z začetkom ob 17.
uri z naslovom KAJ SE DOGAJA Z ZNANOSTJO V SLOVENIJI. Uvodni govorci so

  • Jože P. Damijan – Pomen R&R za slovensko gospodarstvo
  • Dean Komel – Humanistična vednost in njen pomen v znanosti,
    kulturi in izobraževanju
  • Tamara Lah – Javni raziskovalni instituti: DA ali NE?
  • Stane Pejovnik – Nekaj podatkov o financiranju znanosti v Sloveniji

potem pa verjetno sledi zanimiva debata. Prav zanima me, ali bo govora
le o placah in placnem sistemu ali pa bo tudi kaj o strukturnih problemih pristopa Slovenije k znanosti.

Pa se en zanimiv link, ki sem ga opazila na to temo v slovenskem
blogosferju.
Avtor ob

5 komentarjev:

  1. Anonimni29. maj 2008 ob 08:50

    Sem bila tam. Kaj naj rečem, uvodna predavanja so bila dobra. Izpostavili so probleme, predvsem finančne, potem pa se je začelo. Besedo so dobili minister za razvoj (ki je govoril med drugim o tem, da je v znanosti pomembna resnica), direktor ARRSja (ki je hvalil dosežke in predstavljal novo knjigo o znanosti). Potem je bivši minister za znanost spraševal ali se nam gre samo za plače ali še kaj drugega. Povedal je zanimivo anekdoto v Reaganu, ki je vprašal znanstvenike, če radi raziskujejo, ti so mu rekli ja ja, on pa nazaj: če pa tako radi delate, zakaj bi vas pa za to še plačevali? In potem je bilo prepucavanje glede pravilnih statistik. Javnosti pa do besede sploh niso spustili. Enemu gospodu, ki je čakal od konca predavanj uvodničarjev, so celo vzeli mikrofon, ko so ga že itak najmanj 3x spregledali, in ga nesli k direktorju ARRSja, naj da ta repliko. Takrat se jih je dosti kar vstalo in odšlo. Če povem, da se je prizorišče praznilo in praznilo, povem vse. Dokler se bodo med sabo pogovarjali le uradniki in politiki na javnih tribunah, in imeli prednost pred znanstveniki, bo tako, kot je.

    OdgovoriIzbriši
  2. Anonimni30. maj 2008 ob 10:09

    tudi jaz sem bila tam. ker sem sem bila tam do konca, lahko zagotovim, da so prisli do besede prav vsi, ki so se k njej prijavili. Nekako 3 od okoli 20 razprav so bile iz vrst uradnikov/politikov.
    naj dodam tudi, da uvodnicarji niso bili iz vrst politikov in uradnikov.
    za razliko od ire menim, da so javne tribune, kjer obstaja dialog med uradniki, raziskovalci (iz univerz in institutov) in politiki kjucnega pomena za razvoj znanosti, raziskav in inovacij v sloveniji.

    OdgovoriIzbriši
  3. rekreativni.traktorist30. maj 2008 ob 16:35

    Glede na to, da se sam nisem mogel udeleziti tribune, bi mogoce ira ali 7of9 povzela, kaj je ljudi najbolj zuljilo? Sicer pa se strinjam s 7of9, da so javne tribune te vrste zelo pomembne. Ne samo za radi vecje vidnosti v javnosti, temvec tudi s povsem cloveskega vidika, da se tako znanstveniki kot uradniki/politiki pogovarjajo neposredno drug z drugim, ne le po nekih koridorjih le tarnajo med seboj...

    OdgovoriIzbriši
  4. Anonimni2. junij 2008 ob 09:34

    tudi jaz mislim, da so javne tribune potrebne. nisem rekla, da niso. motilo me je le to, da so imeli direktorji in ministri prednost pred znanstveniki. in da so si med sabo dokazovali, kdo ima prave statistike o financiranju in od kod jih je kdo povzel (bilo je malo osnovnošolsko). potem pa kao "glavna imena" odidejo brez da bi slišali tudi ljudi iz publike, znanstvenike in bi tako lahko abstraktnim problemom dali obraz in ime.

    znanstvenike pa saj vemo, kaj (nas) moti: problem z nerednim financiranjem (le projektno), nestalna in nesigurna zaposlitvena prihodnost (in sedanjost) zaradi katere ljudje bežijo iz Slovenije ali pa v neraziskovalne službe, majhne plače, problem z zaposlovanjem mladih doktorjev (jih ne pišejo na projekte, ker imajo premalo referenc in potem projekt ne bi šel skozi) ipd. Večne teme...

    OdgovoriIzbriši
  5. rekreativni.traktorist2. junij 2008 ob 20:04

    Sam sem mislil, da je problem, da tudi mladi z dobrimi referencami ne dobijo projektov. Kot primer: koliksen odstotek dobitnikov zlatega znaka Jozefa Stefana je dobilo v petih letih po prejemu znaka na razpisu vodenje projekta? Za fizike med dobitniki je po moji oceni odstotek le okoli petina do desetina. In tu naj bi slo za nek elitni izbor nasih mladih znanstvenikov... Tega, da mladih doktorantov sploh ne pisejo na projekte kot sodelavce pa se niti nisem zavedal...

    O begu mozganov iz Slovenije vem le anekdoticno. Ali o tem obstajajo konretnejse stevilke, statistike, itd?

    OdgovoriIzbriši

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)