EU brez dogovora o sedežu EIT, sklican nov sestanek

Vceraj naj bi se drzave clanice odlocale o sedezu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Slovensko predsedstvo Svetu EU se je odlocilo, da bo odlocitev med 5 kandidati doseglo s soglasjem med 27 clanic. Kot je sporocila STA, do dogovora vceraj ni prislo:

EU brez dogovora o sedežu EIT, sklican nov sestanek

Bruselj, 30. maja (STA) - Državam članicam EU se po šestih urah pogajanj, ki jih je vodila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, ni uspelo dogovoriti o sedež Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). Ministri za raziskave so se dogovorili, da se bodo ponovno sestali pred vrhom EU, in sicer 18. junija, da dosežejo
dogovor.

Slovenija podpisala sporazum z ESA

Dne 28. maja je ob prisotnosti predsednika Vlade RS Janeza Janše, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar 28. maja na gradu Snežnik podpisala sporazum o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Koncno! Na ta podpis smo cakali ze zelo dolgo. MVZT ga je napovedovala ze za pred meseci, pa so ga potem iz nepojasnjenih razlogov prestavili. A vseeno. Cestitke nasim politikom za to odlocitev. Do sedaj Slovenija za raziskave vesolja in vesoljske tehnologije namenjala po uradnih statistikah ni namenjala niti evra (to me je sicer od nekdaj cudilo, saj ne vem, kam so potem statistiki uvrscali slovenske astronome). Le upam lahko, da bo od tu vodila pot naprej do clanstva Slovenije v ESA. Ne vem namrec natancno, kaj ta sporazum o sodelovanju dejansko pomeni. Ali nosi kakrsnekoli finance obveznosti s strani Slovenije? Da za samo ESA niti ni tako pomemben pa je zgovoren podatek, da na glavnem portalu ESA ni nikakrsne novice o podpisu sporazuma...

Kaj se dogaja z znanostjo v Sloveniji

Kljub svoji precej uborni strani (http://www.znanost.si/ ) novoustanovljeno drustvo Znanost Slovenija - Science Slovenia
ocitno deluje s polno paro. Prihajajoco sredo, 28. maja, organizirajo
okroglo mizo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma z začetkom ob 17.
uri z naslovom KAJ SE DOGAJA Z ZNANOSTJO V SLOVENIJI. Uvodni govorci so

• Jože P. Damijan – Pomen R&R za slovensko gospodarstvo
• Dean Komel – Humanistična vednost in njen pomen v znanosti,
  kulturi in izobraževanju
• Tamara Lah – Javni raziskovalni instituti: DA ali NE?
• Stane Pejovnik – Nekaj podatkov o financiranju znanosti v Sloveniji

potem pa verjetno sledi zanimiva debata. Prav zanima me, ali bo govora
le o placah in placnem sistemu ali pa bo tudi kaj o strukturnih problemih pristopa Slovenije k znanosti.

Pa se en zanimiv link, ki sem ga opazila na to temo v slovenskem
blogosferju.

Timesova lestvica: Univerza v Ljubljani med 500 najboljšimi na svetu

Iz včerajšnjega dnevnika:

Univerza v Ljubljani se je na lestvici časnika Times za leto 2007 uvrstila v skupino 400 do 500 najboljših univerz na svetu. To pomeni, da smo med petimi odstotki najboljših univerz, je za STA povedal tiskovni predstavnik ljubljanske univerze Goran Tomšič.....Pojasnil je, da se ljubljanska univerza okoli 400. mesta na Timesovi lestvici giblje že od leta 2005. "To je realen izraz naše kakovosti v svetovnem merilu," pravi. Opozoril pa je, da je v primerjavah z evropskimi univerzami ljubljanska uvrščena še višje - med prvih 200.

O tem, kako se uvrščajo posamezne fakultete znotraj svojih ved pa nič...To, da se Ljubljanska univerza uvršča med prvih 200 v Evropi in prvih štiristo do petsto na svetu se mi zdi kaj klavrn dosežek. Tu se na neko majhnost ne moremo zgovarjati. Majhnost okolja s kvaliteto univerz ne bi smela imeti neposredne zveze. Če bi Ljubljanska univerza namesto na le slovensko okolje ciljala tudi na študente iz evropskega okolja (kar bi seveda pomenilo vpeljavo ključnih sprememb, vključno s šolninami in predavanji v angleščini), bi to samo po sebi za seboj potegnilo težnjo za boljšo kvaliteto. Tako pa je dovolj dobro, da je UL najboljša v državi.

Zanimiva se mi zdi tudi saga o dvigu plač na visokošolskih inštitucijah. Toliko govora o uvrščanju v plačne razrede, o tem, da so plače od leta 2002 padle za več kot četrtino, itd. Nič pa ni slišati o tem, da za ljudi resno zavezane znanosti ni največji problem majhnost plač (entuziasti pač potrpijo marsikaj), temveč pomanjkanje sredstev za resno raziskovanje, za stike s svetom, itd. Tu morda niti ni največji problem odstotek BDP, ki ga za znanost namenja Slovenija, temveč prerazporejanje denarja. Ste se morda kdaj vprašali, zakaj ARRS objavlja le dobitnike razpisov, ne pa vseh, ki so se na razpise prijavili? Še v gradbeništvu, tej z lobiji in podmiznimi dejanji prežeti dejavnosti, ob razpisih izvemo za vse prijavitelje in kaj ter za koliko so obljubili narediti za državni denar. Morda je situacija zrela za akcijo "čisti mikroskop."

Protestna izjava proti degradaciji vrhunskega znanja

Pred tednom dni je med šolniki zaokrožilo naslednje protestno pismo, ki ga objavljam spodaj. Kljub temu, da so izobraženci zasuli naslednje elektronske naslove:
javnost - STA (notranja@sta.si)
ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (gp.mvzt@gov.si)
predsednik države g. D. Türk (gp.uprs@up-rs.si)
predsednik parlamenta g. F. Cukjati (info@dz-rs.si)
predsednik vlade g. J. Janša (gp.kpv@gov.si)

o tej akciji v medijih nisem zasledila ničesar. Mogoče bo moja javna objava pisma kaj pripomogla...

PROTESTNA IZJAVA PROTI DEGRADACIJI VRHUNSKEGA ZNANJA

Spoštovani!

1. Protestiramo proti degradaciji vrhunskega znanja v visokem šolstvu inznanosti (VŠZ) na fakultetah in inštitutih z naslednjimi argumenti:Delo univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev je izredno zahtevno,mednarodno primerljivo in zahteva vrhunsko ustvarjalno znanje.Ustvarjanje in prenašanje znanja je ključnega pomena za uspešen razvoj vsakedržave, zlasti tistih, ki nimajo posebnih naravnih bogastev, npr. nafte.Mnoge znanstvene študije dokazujejo neposredno povezavo med večjimi vlaganjiv visoko šolstvo in znanost (VŠZ) in blagostanjem države (GDP). V globalnemsvetu lahko tekmujemo le s primernim nivojem doseženega znanja in veščin.Sredstva za visoko šolstvo in znanost se zadnja leta občutno zmanjšujejo, šeposebej tista, ki so neposredno namenjena univerzam in inštitutom. Tako jebila npr. v letu 2007 inflacija dvakrat večja kot dvig raziskovalne ure.Nekatere fakultete in inštituti že sedaj ne morejo normalno opravljatisvojega dela.Zmanjševanje sredstev za visoko šolstvo in znanost je med največjimi v zadnjihdesetletjih, zato apeliramo, da se sredstva za omenjeni področji bistvenopovečata vsaj na že doseženi nivo.
2. Zahtevamo dosledno izenačitev plač s primerljivimi poklici, kot so recimozdravniki:V pogajanjih so si zdravniki, ki so bili zadnja desetletja obravnavani podobnokot univerzitetni pofesorji in raziskovalci, izborili sprejemljiv popravekslabih plač. Po izračunih sindikata je vlada zdravnikom odobrila nekajkratvečje povečanje na zaposlenega, kot ponuja univerzitetnim profesorjem inraziskovalcem. Npr. pri zdravniku specialistu je odobren dvig 30%, vpovprečju čez 15%.Glede na to, da je bila osnovna ideja uvajanja novega sistema enako plačilo zaenako delo, so sedanja nesorazmerja dejansko absurdna! To še zlasti velja zaprimerjanje strokovnih delovnih mest v VŠZ in uradniških mest, ko jeznanstveni sodelavec z doktoratom znanosti enako ovrednoten kot podsekretar vjavni upravi. Poleg tega je za napredovanje v VŠZ potrebna mednarodna indomača odličnost, preverljiva v zahtevnih habilitacijskih postopkih.Od leta 2002 so osnovne plače zaposlenim v VŠZ ob prvi izvolitvi padle za 7-8%za inflacijo, za dobro desetino za pokojninami in za 15-20% za povprečnimiplačami v Sloveniji. Povprečne plače v VŠZ so se v primerjavi s povprečnoplačo v Sloveniji zmanjšale za 15-20 odstotnih točk. Ob 15% dvigu bi sezaposleni v VŠZ podobno kot zdravniki šele izenačili z zaostankom za dvigompokojnin v omenjenem obdobju.
3. Podpiramo protestne aktivnosti sindikata v smislu zaostritve stališčsindikata na pogajanjih, pri obveščanju domače in mednarodne javnosti, priorganiziranju protestov posameznikov ali skupin, širše in ožje skupnosti.

O plačah v javnem sektorju (in drugje)

Iz raznoraznih podatkov o plačah v različnih dejavnostih, ki so bili včeraj objavljeni v Dnevniku (http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/318901), naj omenim le dve:

• Glede na leto 2002, odkar trajajo pogajanja o novem plačnem sistemu v javnem sektorju, so se bruto plače v zdravstvu in socialnem varstvu v primerjavi s povprečno bruto plačo v Sloveniji znižale za 14,9 odstotne točke.
• Še večji je padec v univerzitetnem izobraževanju, kjer so se v omenjenem obdobju znižale kar za 26,8 odstotne točke.

Turboinštitut odprl center s superračunalnikom

Družba Turboinštitut je danes v Ljubljani odprla Ljubljanski superračunalniški center Adria. S tem zelo zmogljivim računalnikom - je med 250 najzmogljivejšimi na svetu - bo družba lahko hitreje prišla do bolj natančnih rezultatov računalniške simulacije dinamike tekočin. Vrednost projekta je več kot dva milijona evrov.

Turboinštitut bo z belgijskim podjetjem za izdelavo programske opreme Numeca v Ljubljani ustanovil skupno podjetje, v okviru katerega bodo razvijali novo generacijo programske opreme na področju računalniške dinamike tekočin (Computational Fluid Dynamics - CFD). Kot je dejal Kercan (direktor Turboinštituta), je projekt vreden okoli pet milijonov evrov, trajal pa naj bi tri leta.

Novi računalniški sistem je med 250 najzmogljivejšimi na svetu, je dejala direktorica IBM Slovenija Biljana Weber in dodala, da ima računalnik poleg izračunov pomen za izobraževanje naslednjih generacij znanstvenikov v Sloveniji. Sestavlja ga 256 strežnikov, vsak s po dvema štirijedrnima procesorjema in skupno 4,1 TB delovnega spomina, ki bodo delovali kot en sam sistem. Strežniki so povezani z mrežno tehnologijo infiniband, ki omogoča povezavo brez zakasnitev, tako da strežniki delujejo kot enovit računalnik. Rezultati izračunov se bodo shranjevali na pomnilniški sistem IBM DS4000 kapacitete 10TB, ki bo s strežnikoma za upravljanje sistema povezan z optičnimi vlakni.
http://dnevnik.si/novice/znanost/318750

Upam, da bo Ljubljanski superračunalniški center Adria uspešnejši od superračunalniškega centra na IJS, ki je svojo luč ugledal pred nekako dvema desetletjema (sedaj Center za mrežno infrastrukturo)