petek, 30. maj 2008
Slovenija podpisala sporazum z ESA
Dne 28. maja je ob prisotnosti predsednika Vlade RS Janeza Janše, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar 28. maja na gradu Snežnik podpisala sporazum o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Koncno! Na ta podpis smo cakali ze zelo dolgo. MVZT ga je napovedovala ze za pred meseci, pa so ga potem iz nepojasnjenih razlogov prestavili. A vseeno. Cestitke nasim politikom za to odlocitev. Do sedaj Slovenija za raziskave vesolja in vesoljske tehnologije namenjala po uradnih statistikah ni namenjala niti evra (to me je sicer od nekdaj cudilo, saj ne vem, kam so potem statistiki uvrscali slovenske astronome). Le upam lahko, da bo od tu vodila pot naprej do clanstva Slovenije v ESA. Ne vem namrec natancno, kaj ta sporazum o sodelovanju dejansko pomeni. Ali nosi kakrsnekoli finance obveznosti s strani Slovenije? Da za samo ESA niti ni tako pomemben pa je zgovoren podatek, da na glavnem portalu ESA ni nikakrsne novice o podpisu sporazuma...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
Večkrat sem se vprašal. Ali slovenski znanstveniki delujejo tudi na najbolj marginalnih področjih, čeprav ne dosegajo kakšnih niti poprečnih rezultatov? Ali je to nacionalni interes, podobno kot pri kmetih, kjer jih po večini subvencioniramo zgolj za to, da si zagotovimo nacionalno ekskluzivni dostop do znanja, ko ga bomo res potrebovali?
OdgovoriIzbrišiNo s kmeti se ze kaze, da so bile subvencije stratesko pomembne, saj so ohranile kmetijsko proizvodnjo. Zanasati se samo na uvoz hrane je prevec idealisticno, saj si pac odvisen od muhavosti prodajalca. Ali je situacijo enostavno preslikati v slovensko znanost mi ni jasno. Je pa res, da je imeti vrhunsko znanost in s tem tudi znanje pri roki povsem nekaj drugega, kot da jo moras kupovati po svetu (tako da posiljas ljudi na izobrazevanja in upas, da se vrnejo, ali pa kupovati ljudi, da pridejo predavat v slovenijo). Ne vem sicer, kaj natanko si sicer mislis s temi marginalnimi podrocji?
OdgovoriIzbrišiMeni se zdi to eno pomembnejših vprašanj na področju financiranja. Slovenija je majhna in si težko privošč financiranje vseh prodročij. Največ bi pridobila s prednostnim financiranjem (recimo 30-40% budgeta) skrbno izbranih prioritetnih področij, kjer lahko doseže svetovni preboj. Seveda morajo biti ta izbrana na osnovi študije naših prednosti, pa študije predvidevanja, in v soglasju z vsemi (ali večino) vpletenimi. Potem naj bi financirala področja, ki so strateškega pomena in hkrati pustila odprto okno za preboje na katerih koli področjih, če se raziskovalci izkažejo s kvaliteto.
OdgovoriIzbrišiAli naj bi preostala področja financirali z minimalnimi sredstvi, da bi omogočila zgolj preživetje? Angleži pravijo, da tega oni ne bodo storili. Naj gredo študenje na študij v drugo državo, če je tam bolj kvaliteten od njihovega. Ali pa naj predment predava tuj profesor. Tak pristop bi verjetno povzročil pri nas malo revolucijo...
Taksen premik v razmisljanju se mi zdi za vrtickarsko razparcelirano slovensko znanstveno sfero skoraj nemogoc. V Sloveniji pac radi povprecimo (dajemo denar vsakemu malo, da so le vsi vsaj priblizno zadovoljni), potem pa se cudimo, ko dobimo kot rezultat povprecje...
OdgovoriIzbriši