Univerza v Ljubljani se je na lestvici časnika Times za leto 2007 uvrstila v skupino 400 do 500 najboljših univerz na svetu. To pomeni, da smo med petimi odstotki najboljših univerz, je za STA povedal tiskovni predstavnik ljubljanske univerze Goran Tomšič.....Pojasnil je, da se ljubljanska univerza okoli 400. mesta na Timesovi lestvici giblje že od leta 2005. "To je realen izraz naše kakovosti v svetovnem merilu," pravi. Opozoril pa je, da je v primerjavah z evropskimi univerzami ljubljanska uvrščena še višje - med prvih 200.
O tem, kako se uvrščajo posamezne fakultete znotraj svojih ved pa nič...To, da se Ljubljanska univerza uvršča med prvih 200 v Evropi in prvih štiristo do petsto na svetu se mi zdi kaj klavrn dosežek. Tu se na neko majhnost ne moremo zgovarjati. Majhnost okolja s kvaliteto univerz ne bi smela imeti neposredne zveze. Če bi Ljubljanska univerza namesto na le slovensko okolje ciljala tudi na študente iz evropskega okolja (kar bi seveda pomenilo vpeljavo ključnih sprememb, vključno s šolninami in predavanji v angleščini), bi to samo po sebi za seboj potegnilo težnjo za boljšo kvaliteto. Tako pa je dovolj dobro, da je UL najboljša v državi.
Zanimiva se mi zdi tudi saga o dvigu plač na visokošolskih inštitucijah. Toliko govora o uvrščanju v plačne razrede, o tem, da so plače od leta 2002 padle za več kot četrtino, itd. Nič pa ni slišati o tem, da za ljudi resno zavezane znanosti ni največji problem majhnost plač (entuziasti pač potrpijo marsikaj), temveč pomanjkanje sredstev za resno raziskovanje, za stike s svetom, itd. Tu morda niti ni največji problem odstotek BDP, ki ga za znanost namenja Slovenija, temveč prerazporejanje denarja. Ste se morda kdaj vprašali, zakaj ARRS objavlja le dobitnike razpisov, ne pa vseh, ki so se na razpise prijavili? Še v gradbeništvu, tej z lobiji in podmiznimi dejanji prežeti dejavnosti, ob razpisih izvemo za vse prijavitelje in kaj ter za koliko so obljubili narediti za državni denar. Morda je situacija zrela za akcijo "čisti mikroskop."
Objave
Ja, akcija cisti mikroskop bi bila res potrebna. Kot je ze kar nekaj postov in komentarjev na tem blogu omenilo, za slovensko razdeljevanje denarja ne moremo trditi, da temelji na meritokraciji, temvec na fevdalnem sistemu klanov prisesanih na drzavne prsi ne glede na znanstveno kvaliteto in produkcijo.
OdgovoriIzbrišiVceraj je bil v Dnevniku se en clanek z naslovom "Univerzo bodo začeli zapuščati najboljši kadri"
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/320501
Zopet je govora predvsem le o placah, ne pa o pogojih za raziskovanje. O koreniti spremembi sistema tudi nic.
Se pa strinjam vsaj z naslovom, ceprav bi jaz namesto prihodnjika uporabil preteklik. Iz moje generacije je kar nekaj najbolj sposobnih posameznikov, ki so koncali doktorat v Sloveniji sedaj pristalo v tujini. To bi lahko celo oznacil kot pozitiven trend, saj govori o doloceni kakovosti doktorskega studija, a na zalost ni dvojnega toka. Zelo, zelo malo je nastavitev na UL tujcev ali slovencev, ki so koncali doktorat v tujini...