Habilitacijska župca Univerze v Ljubljani

Ko je kolega pred kratkim vložil prošnjo za izvolitev v docenta na Univerzi v Ljubljani (UL), se je na naši mailing listi razvila debata na temo habilitacij na UL. Kot se mi pogosto zgodi ob pogovorih o UL, tudi pri tej tematiki ne vem, ali naj se smejem ali jokam. Naj povzamem le nekaj detajlov:

• Za nepoučene: Učiteljski nazivi na UL so docent, izredni in redni profesor. Asistent ni učiteljski naziv in asistenti naj ne bi smeli predavati. Kdor hoče na UL dobiti učiteljski naziv, mora ustrezati določenim standardom. V praksi to zgleda takole: vsak učiteljski naziv je vreden določeno število točk, točke pa se zbira z opravljenim delom (vsak članek, mentorstvo, knjiga ... je vreden določeno število točk). Ko zbereš zahtevano število točk, te habilitacijska komisija poviša v višji naziv (pri tem je seveda več inštanc in celoten postopek izvolitve v višji naziv traja približno pol leta). Glavni kriterij kvalitete učitelja so torej zbrane točke, zato ni čudno, da učitelji na UL točke zbirajo tako, kot otroci zbirajo slikice za album.
• Situacija je v resnici še hujša: standardi točkovanja so pogosto postavljeni povsem nelogično in celo škodljivo. Za primer vzemimo Biotehniško fakulteto (ki je pač prva po abecedi): za objavo članka lahko dobiš največ 8 točk, dobiš pa jih za članke v revijah s faktorjem vpliva nad 0,5. Za članke v revijah s faktorjem vpliva pod 0,5 pa dobiš šest točk. Za nepoučene: meja faktor vpliva 0,5 za doseganje največjega možnega števila točk je postavljena zelo zelo
  nizko, Nature ima npr. faktor vpliva približno 30. V praksi tak način točkovanja tako ne spodbuja objavljanja v boljših revijah ampak v slabših!
• V teoriji asistenti vodijo vaje (10 ur na teden), učitelji pa predavajo (6 ur na teden). V praksi pa zaposlitvena mesta nimajo neposredne zveze z nazivi in v zadnjih letih se je med mladimi razširilo dvojno življenje - imajo naziv docenta ali izrednega profesorja, zaposleni pa so na mestu asistenta (ne bi bila presenečena, če bi bil kje tudi kak redni profesor zaposlen na mesto asistenta). Da bi bila ironija še večja, veliko teh asistentov z učiteljskimi nazivi v praksi pravzaprav predava. Pogosto torej pride do situacije, ko mladi docent na asistentskem mestu dela enako delo kot njegovi starejši kolegi na učiteljskih mestih, le da dela več in je za svoje delo slabše plačan!
• V znanosti so meje med različnimi področji zelo zamegljene. Kdo bi npr. vedel, kje je meja med biologijo, biokemijo in kemijo? Nihče, razen seveda UL, ki habilitira v točno določena področja. Tako se je na primer zgodilo, da je profesor z ene ljubljanskih fakultet, kandidiral za učiteljsko mesto na drugi fakulteti, ki pa je bilo uradno pripisano drugemu "področju". Čeprav bibliografija tega profesorja spada na obe področji (in seveda prekaša bibliografije
  trenutnih učiteljev na drugi fakulteti), mu prehoda niso odobrili kar tako in je moral skozi dolge birokratske postopke, ki so trajali pol leta in stali ne vem koliko kilogramov papirja. Še dobro, da ni imel Nobelove nagrade! (nimam pa informacij, če ni morda pod težo birokracije nad prehodom na drugo fakulteto preprosto obupal)
• Ribarije s področji habilitiranja se ne pojavljajo samo med fakultetami ampak celo med oddelki na isti fakulteti. Kolega z ene od fakultet je imel smolo, da je strokovnjak na enem od vmesnih področji in da ga na nobenem od oddelkov na fakulteti nimajo za "svojega". Tako so mu mirno rekli, naj si priskrbi docenturi za vsako od področji posebej, za kar bo moral seveda objaviti še enkrat več člankov kot njegovi kolegi, ki imajo le eno... Če povzamem: znanstvena področja so na UL dodeljena točno določenim fakultetam/oddelkom. Ti svojo "matičnost", kot temu pravijo, branijo za vsako ceno, saj jim matičnost daje moč pri habilitiranju. Seveda pri tem kvaliteta bibliografije ni toliko pomembna, kot je to ali si "njihov" ali ne.

Zgoraj omenjene slabosti habilitiranja na UL so splošno znane in včasih se celo sliši govorice, da bo prišlo do izboljšav. Ampak, surprise, surprise, zgodilo se ni še nič. Zakaj? Mogoče zato, ker je na UL je moč v rokah profesorskih senatov, ki jim trenutni sistem to moč ohranja? Zakaj bi si kdo pri zdravi pameti sam odvzel svojo moč?

Kakšne pa so vaše izkušnje s habilitacijsko župco UL (da ne bomo le šimfal, vesela bom, če mi kdo opiše tudi kaj pozitivnega)?