Plače učiteljskih asistentov

Nova plačna reforma je poleg hude krvi med medicinskimi sestrami, vojaki, bibliotekarji, prinesla veselo vzdušje tudi na univerze. Že pred mesecem dni so me kolegice iz Slovenije obvestile, da v "bazi" naravnost vre. Za kaj gre? Univerze v Sloveniji, no vsaj Univerza v Ljubljani ima prijetno navado, da je ogromna množica habilitiranih docentov, pa tudi kar nekaj izrednih profesorjev, ki učijo, so mentorji in tako naprej - na "asistentskih mestih". Poleg asistentskih mest namreč obstajajo tudi učiteljska mesta, kjer sedijo "ta zaresni" profesorji in profesorice. Razlik v delu med "pravimi" in "nepravimi" profesorji je bolj malo, je pa zato velika razlika v denarnici. To je postalo še posebno očitno z novo plačno reformo, kjer so se plače (ali vsaj plačni razredi) poenotili med različnimi inštitucijami. Tako je npr. docent na asistentskem mestu sedaj na delovnem mestu asistenta z nazivom asistent z doktoratom, ki prinese plačni razred od 36 do 41. Visokošolski učitelj -docent, je nasprotno v plačnih razredih od 43 do 48. Še bolj zabavno pa je, da je asistent z doktoratom na institutu v razredih od 36 do 46, medtem ko je znanstveni sodelavec (ekvivalent docenta) v razredih od 43 do 53.

Vrhunec godlje je, da recimo imam kolegico, ki je na institutu znanstvena sodelavka, na univerzi pa docentka -seveda za oboje so enaki ali vsaj podobni pogoji za izvolitev. A glej ga zlomka. Na institutu je razporejena v 43. razred, na univerzi pa v 36 (prispevek mesta asistenta). Shizofreno, kajne?

Pa, da ne boste mislili, da so "asistentje" samo nekakšni luzerji. Med njimi je kar veliko ljudi svetovnega formata. Le čakamo lahko, kdaj jih bo svet dokončno posrkal iz Slovenije...

Znanost na študentski areni

Danes bo v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije potekala na Študentski areni okrogla miza z naslovom Raziskovalci v Sloveniji pred izzivi jutrišnjega dne. Spodnji tekst pove, kaj od okrogle mize pričakuje moderator, dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije

Gostje okrogle mize bodo v uvodnem delu opredelili podobo raziskovalk in raziskovalcev v slovenski družbi. Posebno pozornost bodo namenili optimizmu oz. pesimizmu med kolegi ter opredelili vzroke za prevladujoče stanje. Prav tako bodo razpravljali o nujnosti vzpostavitve družini prijazne atmosfere za raziskovalce in podali svoja stališča o možnostih, ki jih imajo ženske in moški za znanstveno življenjsko pot. V sklepnem delu bodo predstavili svoje poglede na notranjo in zunanjo mobilnost raziskovalcev ter na etičnost pri raziskovalnem delovanju.

Želim si, da bi bilo predvsem govora o optimizmu, a bojim se, da brez pesimizma ne bo šlo, če bo le kaj realizma prisotnega v razpravi... :-)

ERC granti Sloveniji niso usojeni

Koncno sem se vrnila iz dolgih in zasluznih delovnih pocitnic. Potem, ko sem se celo poletje pridno ukvarjala z znanostjo, pisala clanke in hodila po konferencah, se tako lahko zopet vrnem k prebiranju kosti, ki mi jih nastavlja slovenska znanost.

Prvo, kar mi je ob prihodu v ljubi mi domek padlo v oci je bilo obvestilo s stranikolegic iz Slovenije, da je ERC ze pred vec kot mesecem dni oznanil rezultate za
Advanced Grants. Med dobitniki ni nikogar iz Slovenije. Ob toliksnem tarnanjem nad mlado znanstveno generacijo v Sloveniji, ki ni bila uspesna pri prvem razpisu za Starting Grants, tokrat niti glasu v dnevnem casopisju o sedanjem fiasku? No, pa kdo bi se ukvarjal s tovrstnimi drobnarijami, ko pa vendar Patrije vabijo na ljudsko veselico.

Rezultati so na voljo na
http://erc.europa.eu/pdf/AdG1_ListPE_2008-07-31final.pdf

Data mining v Financah

Casnik Finance pod naslovom Lažje do tujih kot domačih naročnikov znanosti pise o centru za prenos znanja na Institutu Jozef Stefan. Center vodijo Marko Grobelnik (z odseka E9 za intiligentne sisteme na IJS), Mitja Jermol (center za prenos znanja) in Dunja Mladenič (osek E8 za tehnologije znanja - rudarjenje podatkov in podobno). Clanek v Financah govori predvsem o tem, da raziskovalci na IJS lazje pridobivajo narocnike iz tujine kot iz Slovenije, kar naj bi bilo (implicitno) nekaj zelo slabega. Sama gledam na to bolj kot na dokaz odlicnosti vpletenih raziskovalcev in odraz nekega normalnega stanja stvari. Slovenija je pac premajhna, da bi si lahko z znanjem iskali delo le znotraj njenih meja. Sicer pa - cestitke delavcem IJS za odlicno delo na mednarodnih projektih.Se to, clanek v Financah se mi zdi nekoliko zavajujoc, saj govori le o centru za prenos znanja na IJS, ki glede na uradno stran

... intenzivno postavlja storitev svetovanja, predevalvacij in pomoči pri prijavi in vodenju evropskih projektov. Združili smo strokovnjake z Instituta "Jožef Stefan" z večletnimi izkušnjami pri pripravi in vodenju evropskih projektov, evalvatorje predlogov projektov za evropsko komisijo in vrsto mladih strokovnjakov s konkretnimi idejami.

To se mi zdi povsem nekaj drugega, kot tisto kar je dejansko opisano v clanku, namrec samo delo na evropskih (in ostalih mednarodnih) projektih.

Forum 21 o slovenski znanosti

Bližajoče se parlamentarne volitve so očitno pogrele tudi razprave o tem kam vodi naša znanstvena politika. Forum 21 na primer namerava organizirati sklop razprav pod naslovom »Pogled na prihodnost Slovenije«. Prva razprava bo v kongresnem centru Hotela Mons v Ljubljani 2. julija 2008 ob 17h. Okroglo mizo z naslovom »Slovenska znanost iz vidika volilnih programov strank« bo vodil prof. dr. Vito Turk, bivši direktor IJS, sicer politično precej aktiven znanstvenik, medtem ko so kot razpravljalci povabljeni predstavniki strank, ki imajo poslance v Državnem zboru.

Za pokušino nekaj vprašanj okoli katerih naj bi se vrtela razprava:

1) Najbolj razvite države sveta pospešeno vlagajo znatna sredstva v znanost in tehnologijo, kajti le tako se vložena sredstva dokazano dolgoročno najbolj obrestujejo. Po drugi strani pa je zanemarjanje znanosti in znanja v Slovenije že kronično. Čeprav zlasti v zadnjih štirih letih govorimo, da nam je zgled finski model, pa statistični podatki kažejo, da državna vlaganja v R&R sektor stalno padajo, tako v deležu BDP kot tudi proračuna. To je v izrazitem nasprotju s finskim modelom in stanjem v večini članic EU, vključno s Češko in Slovaško (tudi Hrvaško!). Kaj boste naredili, da bomo končno ta koncept tudi pri nas uveljavili?

Tu je odgovor jasen. Staviti si upam, da bodo vsi politični eminentneži po vrsti lepo odgovorili, da bodo denar za znanost seveda dvignili. Za Češko, Slovaško (in Hrvaško!) pa res ne moremo zaostajati. A kaj, ko smo to zgodbo slišali že tolikokrat, da imam čisto zamašena ušesa od političnega mazanja bobničev. Veliko obljub nič (ali le malo) storjenega. Poleg tovrstnih predvidljivih vprašanj sem med najavljenimi vprašanji zasledila tudi tale biser:

7) Dejstvo je, da smo bili po uspešnosti v 6. OP med najslabšimi, prav tako nismo dobili niti enega projekta v 7. OP namenjenega odličnim mladim raziskovalcem, med skoraj 10,000 kandidati iz EU. Zakaj tako?

Mogoče bi se piscu tega vprašanja zdelo vredno pojasniti, da je bilo prijav res 10tisoč, med njimi tudi veliko slovenskih (mladih) raziskovalcev, a je bilo izmed njih izbranih le okoli 300 (med njimi tudi mladi znanstvenik slovenskega rodu, Jernej Ule, ki je sedaj na Cambridgeu). Torej med 300 mladimi odličniki ni niti enega znanstvenika, ki deluje v Sloveniji, kar je res porazno. Rečeno drugače: na prebivalca je povprečje 300 odličnikov/450 milijoni prebivalcev EU=0.66 odličnika na milijon prebivalcev ali 1.23 za Slovenijo. Kje se torej skriva ta odličnik? Ga je morda odgnala nespametna znanstvena politika ali nizek nivo kakovosti življenja v Sloveniji? Verjetno ne bomo nikoli izvedeli...

Znanstvene monografije 08

ARRS je v četrtek objavila izid katerih znanstvenih monografij bodo letos (so)financirali davkoplačevalci. Tovrstno predstavljanje znanstvenih izsledkov je značilnost humanističnih ved, tako ni presenetljivo, da med naslovi prevladujejo ravno te. Tako bo slovenski proračun sofinanciral 11 knjig iz naravoslovnih, tehniških in biotehniških ved in kar 222 iz družbenih in humanistični ved ter interdisciplinarnih področij. Po dolžini naslova je nedvomno zmagovalec Kristijan Musek Lešnik, s publikacijo

Od zadovoljstva potrošnikov do programov zvestobe: Nekateri psihološki dejavniki zadovoljstva in zvestobe potrošnikov in njihova integriranost v programe za sistematično spodbujanje zadovoljstva, zvestobe in želenega vodenja potrošnikov

nedaleč zadaj pa ji sledi Brigita Kacjan s tipično nemško zamotanim naslovom

Sprachelementspiele und Wortschatzerwerb im fremdsprachlichen Deutschunterricht mit Jugendlichen und jungen Erwachsenen

Sedež EIT bo v Budimpešti

Slovensko predsedovanje EU je na znanstveno-tehnoloskem podrocju obrodilo pomemben diplomatski dosezek. Drzavam EU se je namrec uspelo dogovoriti o sedezu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), ki bo v Budimpesti, v sosednji Madzarski. Vseskozi je bilo napol jasno, da mora biti sedez v eni novo prikljucenih drzav, ki se nimajo sedeza evropske institucije, do preboja pa je prislo 29. maja, ko

so se pristojni ministri po dolgotrajnih pogovorih [...] uskladili, da naj končna odločitev držav članic temelji na dogovoru njihovih voditeljev iz leta 2003: da bodo imele prednost pri izbiri tedaj pristopajoče države.

Poleg Budimpešte so se za sedež EIT potegovali poljski Vroclav, nemška Jena, španski Sant Cugat des Vallés ter skupaj Dunaj in Bratislava. Ob tem uspehu slovenskih znanstvenih diplomatov se lahko veselimo tudi ostali, saj to verjetno pomeni tudi boljse moznosti za slovensko konkuriranje za sedez satelitskega sistema Galileo. Morda kdo od bralcev (katera od bralk) ve, kdaj naj bi padla odlocitev o slednjem?

Vabljena predavanja 08, 1. del

ARRS je objavila rezultat prvega sklopa razpisa za sofinanciranje na mednarodnih konferencah v tujini z vabljenimi predavanji . Spisek predavanj ponuja odlicen pregled nad tem, s cim so se v zadnjem letu ukvarjali slovenski znanstveniki. No, pravzaprav le pregled nad rezultati, ki so dovolj odmevni, da si zasluzijo vabljeno predavanje. Spisek je prav raznovrsten, najbolj enigmaticni so seveda naslovi predavanj slovenskih matematikov. Tipicen primer

• "Terwilligerjeva algebra razdaljno-regularnega grafa negativnega tipa", Štefko Miklavič na Geometric and Algebraic Combinatorics 4, Oisterwijk, Nizozemska (17.-22.8.2008), kjer nisem prepricana, da pravilno razumem kaj drugega kot le termin algebra.
  

Vsebuje pa tudi kar nekaj naslovov, ki izvabijo nasmesek, recimo

• "Je lažje naučiti starega psa novih trikov ali sleči železno srajco: tujejezična frazeologija med poimenovalno potrebo in jezikovno globalizacijo", Apolonija Gantar, International conference EUROPHRAS 2008: Phraseology - global - areal - regional.
• "Duhovne dimenzije umiranja: Japonski in kitajski pogled", ki se se veliko bolje slisi v anglescini "Dying as Spiritual Opportunity: Japanese and Chinese Perspectives", Maja Milčinski, World Congress on Psychology and Spirituality, New Delhi, Indija (5.-8.1.2008). Ne vem, ce si ravno zelim taksne duhovne priloznosti..
  

Se daljsi pa je spisek predavanj, ki se zdijo zanimiva tudi nekomu, ki ni iz ozkega strokovnega podrocja. Le za pokusino, na primer:

• "Slovenija kot priseljenska dežela - Vpliv na etnično strukturo po osamosvojitvi", Matjaž Klemenčič, 13th Annual World Convention of the Association for the Study of Nationalities, Nation, Identity, Conflict, and the State, New York, ZDA (10.-12.4.2008)

Vabim vse, se posebno morda novinarje in pisce poljudnoznastvenih clankov po slovenskih casopisih, da preletijo gornji spisek predavanj. Morda se rodi se kaksen zabaven zapis za sirse mnozice...

EU brez dogovora o sedežu EIT, sklican nov sestanek

Vceraj naj bi se drzave clanice odlocale o sedezu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo. Slovensko predsedstvo Svetu EU se je odlocilo, da bo odlocitev med 5 kandidati doseglo s soglasjem med 27 clanic. Kot je sporocila STA, do dogovora vceraj ni prislo:

EU brez dogovora o sedežu EIT, sklican nov sestanek

Bruselj, 30. maja (STA) - Državam članicam EU se po šestih urah pogajanj, ki jih je vodila ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar, ni uspelo dogovoriti o sedež Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). Ministri za raziskave so se dogovorili, da se bodo ponovno sestali pred vrhom EU, in sicer 18. junija, da dosežejo
dogovor.

Slovenija podpisala sporazum z ESA

Dne 28. maja je ob prisotnosti predsednika Vlade RS Janeza Janše, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar 28. maja na gradu Snežnik podpisala sporazum o sodelovanju med Republiko Slovenijo in Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). Koncno! Na ta podpis smo cakali ze zelo dolgo. MVZT ga je napovedovala ze za pred meseci, pa so ga potem iz nepojasnjenih razlogov prestavili. A vseeno. Cestitke nasim politikom za to odlocitev. Do sedaj Slovenija za raziskave vesolja in vesoljske tehnologije namenjala po uradnih statistikah ni namenjala niti evra (to me je sicer od nekdaj cudilo, saj ne vem, kam so potem statistiki uvrscali slovenske astronome). Le upam lahko, da bo od tu vodila pot naprej do clanstva Slovenije v ESA. Ne vem namrec natancno, kaj ta sporazum o sodelovanju dejansko pomeni. Ali nosi kakrsnekoli finance obveznosti s strani Slovenije? Da za samo ESA niti ni tako pomemben pa je zgovoren podatek, da na glavnem portalu ESA ni nikakrsne novice o podpisu sporazuma...

Kaj se dogaja z znanostjo v Sloveniji

Kljub svoji precej uborni strani (http://www.znanost.si/ ) novoustanovljeno drustvo Znanost Slovenija - Science Slovenia
ocitno deluje s polno paro. Prihajajoco sredo, 28. maja, organizirajo
okroglo mizo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma z začetkom ob 17.
uri z naslovom KAJ SE DOGAJA Z ZNANOSTJO V SLOVENIJI. Uvodni govorci so

• Jože P. Damijan – Pomen R&R za slovensko gospodarstvo
• Dean Komel – Humanistična vednost in njen pomen v znanosti,
  kulturi in izobraževanju
• Tamara Lah – Javni raziskovalni instituti: DA ali NE?
• Stane Pejovnik – Nekaj podatkov o financiranju znanosti v Sloveniji

potem pa verjetno sledi zanimiva debata. Prav zanima me, ali bo govora
le o placah in placnem sistemu ali pa bo tudi kaj o strukturnih problemih pristopa Slovenije k znanosti.

Pa se en zanimiv link, ki sem ga opazila na to temo v slovenskem
blogosferju.

Timesova lestvica: Univerza v Ljubljani med 500 najboljšimi na svetu

Iz včerajšnjega dnevnika:

Univerza v Ljubljani se je na lestvici časnika Times za leto 2007 uvrstila v skupino 400 do 500 najboljših univerz na svetu. To pomeni, da smo med petimi odstotki najboljših univerz, je za STA povedal tiskovni predstavnik ljubljanske univerze Goran Tomšič.....Pojasnil je, da se ljubljanska univerza okoli 400. mesta na Timesovi lestvici giblje že od leta 2005. "To je realen izraz naše kakovosti v svetovnem merilu," pravi. Opozoril pa je, da je v primerjavah z evropskimi univerzami ljubljanska uvrščena še višje - med prvih 200.

O tem, kako se uvrščajo posamezne fakultete znotraj svojih ved pa nič...To, da se Ljubljanska univerza uvršča med prvih 200 v Evropi in prvih štiristo do petsto na svetu se mi zdi kaj klavrn dosežek. Tu se na neko majhnost ne moremo zgovarjati. Majhnost okolja s kvaliteto univerz ne bi smela imeti neposredne zveze. Če bi Ljubljanska univerza namesto na le slovensko okolje ciljala tudi na študente iz evropskega okolja (kar bi seveda pomenilo vpeljavo ključnih sprememb, vključno s šolninami in predavanji v angleščini), bi to samo po sebi za seboj potegnilo težnjo za boljšo kvaliteto. Tako pa je dovolj dobro, da je UL najboljša v državi.

Zanimiva se mi zdi tudi saga o dvigu plač na visokošolskih inštitucijah. Toliko govora o uvrščanju v plačne razrede, o tem, da so plače od leta 2002 padle za več kot četrtino, itd. Nič pa ni slišati o tem, da za ljudi resno zavezane znanosti ni največji problem majhnost plač (entuziasti pač potrpijo marsikaj), temveč pomanjkanje sredstev za resno raziskovanje, za stike s svetom, itd. Tu morda niti ni največji problem odstotek BDP, ki ga za znanost namenja Slovenija, temveč prerazporejanje denarja. Ste se morda kdaj vprašali, zakaj ARRS objavlja le dobitnike razpisov, ne pa vseh, ki so se na razpise prijavili? Še v gradbeništvu, tej z lobiji in podmiznimi dejanji prežeti dejavnosti, ob razpisih izvemo za vse prijavitelje in kaj ter za koliko so obljubili narediti za državni denar. Morda je situacija zrela za akcijo "čisti mikroskop."

Protestna izjava proti degradaciji vrhunskega znanja

Pred tednom dni je med šolniki zaokrožilo naslednje protestno pismo, ki ga objavljam spodaj. Kljub temu, da so izobraženci zasuli naslednje elektronske naslove:
javnost - STA (notranja@sta.si)
ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (gp.mvzt@gov.si)
predsednik države g. D. Türk (gp.uprs@up-rs.si)
predsednik parlamenta g. F. Cukjati (info@dz-rs.si)
predsednik vlade g. J. Janša (gp.kpv@gov.si)

o tej akciji v medijih nisem zasledila ničesar. Mogoče bo moja javna objava pisma kaj pripomogla...

PROTESTNA IZJAVA PROTI DEGRADACIJI VRHUNSKEGA ZNANJA

Spoštovani!

1. Protestiramo proti degradaciji vrhunskega znanja v visokem šolstvu inznanosti (VŠZ) na fakultetah in inštitutih z naslednjimi argumenti:Delo univerzitetnih profesorjev in raziskovalcev je izredno zahtevno,mednarodno primerljivo in zahteva vrhunsko ustvarjalno znanje.Ustvarjanje in prenašanje znanja je ključnega pomena za uspešen razvoj vsakedržave, zlasti tistih, ki nimajo posebnih naravnih bogastev, npr. nafte.Mnoge znanstvene študije dokazujejo neposredno povezavo med večjimi vlaganjiv visoko šolstvo in znanost (VŠZ) in blagostanjem države (GDP). V globalnemsvetu lahko tekmujemo le s primernim nivojem doseženega znanja in veščin.Sredstva za visoko šolstvo in znanost se zadnja leta občutno zmanjšujejo, šeposebej tista, ki so neposredno namenjena univerzam in inštitutom. Tako jebila npr. v letu 2007 inflacija dvakrat večja kot dvig raziskovalne ure.Nekatere fakultete in inštituti že sedaj ne morejo normalno opravljatisvojega dela.Zmanjševanje sredstev za visoko šolstvo in znanost je med največjimi v zadnjihdesetletjih, zato apeliramo, da se sredstva za omenjeni področji bistvenopovečata vsaj na že doseženi nivo.
2. Zahtevamo dosledno izenačitev plač s primerljivimi poklici, kot so recimozdravniki:V pogajanjih so si zdravniki, ki so bili zadnja desetletja obravnavani podobnokot univerzitetni pofesorji in raziskovalci, izborili sprejemljiv popravekslabih plač. Po izračunih sindikata je vlada zdravnikom odobrila nekajkratvečje povečanje na zaposlenega, kot ponuja univerzitetnim profesorjem inraziskovalcem. Npr. pri zdravniku specialistu je odobren dvig 30%, vpovprečju čez 15%.Glede na to, da je bila osnovna ideja uvajanja novega sistema enako plačilo zaenako delo, so sedanja nesorazmerja dejansko absurdna! To še zlasti velja zaprimerjanje strokovnih delovnih mest v VŠZ in uradniških mest, ko jeznanstveni sodelavec z doktoratom znanosti enako ovrednoten kot podsekretar vjavni upravi. Poleg tega je za napredovanje v VŠZ potrebna mednarodna indomača odličnost, preverljiva v zahtevnih habilitacijskih postopkih.Od leta 2002 so osnovne plače zaposlenim v VŠZ ob prvi izvolitvi padle za 7-8%za inflacijo, za dobro desetino za pokojninami in za 15-20% za povprečnimiplačami v Sloveniji. Povprečne plače v VŠZ so se v primerjavi s povprečnoplačo v Sloveniji zmanjšale za 15-20 odstotnih točk. Ob 15% dvigu bi sezaposleni v VŠZ podobno kot zdravniki šele izenačili z zaostankom za dvigompokojnin v omenjenem obdobju.
3. Podpiramo protestne aktivnosti sindikata v smislu zaostritve stališčsindikata na pogajanjih, pri obveščanju domače in mednarodne javnosti, priorganiziranju protestov posameznikov ali skupin, širše in ožje skupnosti.

O plačah v javnem sektorju (in drugje)

Iz raznoraznih podatkov o plačah v različnih dejavnostih, ki so bili včeraj objavljeni v Dnevniku (http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/318901), naj omenim le dve:

• Glede na leto 2002, odkar trajajo pogajanja o novem plačnem sistemu v javnem sektorju, so se bruto plače v zdravstvu in socialnem varstvu v primerjavi s povprečno bruto plačo v Sloveniji znižale za 14,9 odstotne točke.
• Še večji je padec v univerzitetnem izobraževanju, kjer so se v omenjenem obdobju znižale kar za 26,8 odstotne točke.

Turboinštitut odprl center s superračunalnikom

Družba Turboinštitut je danes v Ljubljani odprla Ljubljanski superračunalniški center Adria. S tem zelo zmogljivim računalnikom - je med 250 najzmogljivejšimi na svetu - bo družba lahko hitreje prišla do bolj natančnih rezultatov računalniške simulacije dinamike tekočin. Vrednost projekta je več kot dva milijona evrov.

Turboinštitut bo z belgijskim podjetjem za izdelavo programske opreme Numeca v Ljubljani ustanovil skupno podjetje, v okviru katerega bodo razvijali novo generacijo programske opreme na področju računalniške dinamike tekočin (Computational Fluid Dynamics - CFD). Kot je dejal Kercan (direktor Turboinštituta), je projekt vreden okoli pet milijonov evrov, trajal pa naj bi tri leta.

Novi računalniški sistem je med 250 najzmogljivejšimi na svetu, je dejala direktorica IBM Slovenija Biljana Weber in dodala, da ima računalnik poleg izračunov pomen za izobraževanje naslednjih generacij znanstvenikov v Sloveniji. Sestavlja ga 256 strežnikov, vsak s po dvema štirijedrnima procesorjema in skupno 4,1 TB delovnega spomina, ki bodo delovali kot en sam sistem. Strežniki so povezani z mrežno tehnologijo infiniband, ki omogoča povezavo brez zakasnitev, tako da strežniki delujejo kot enovit računalnik. Rezultati izračunov se bodo shranjevali na pomnilniški sistem IBM DS4000 kapacitete 10TB, ki bo s strežnikoma za upravljanje sistema povezan z optičnimi vlakni.
http://dnevnik.si/novice/znanost/318750

Upam, da bo Ljubljanski superračunalniški center Adria uspešnejši od superračunalniškega centra na IJS, ki je svojo luč ugledal pred nekako dvema desetletjema (sedaj Center za mrežno infrastrukturo)

Univerza v Ljubljani 110. na svetu po znanstvenem outputu?

Kot dodatek k prispevku o dražjem študiju po bolonjsko (Dnevnik 22.4.2008) je bilo objavljeno tudi naslednje

UL 590. na svetu po indeksu citiranosti
Po indeksu citiranosti, ki skupaj s številom objav v vrhunskih znanstvenih revijah razkriva znanstveno odličnost visokošolskih ustanov, se ljubljanska univerza uvršča na 590. mesto med okoli 16.000 svetovnimi univerzami, je včeraj povedal prorektor UL dr. Peter Maček. V tem smislu se odlikujejo slovensko inženirstvo, fizika, kemija, klinična medicina in znanosti o rastlinah in živalih. Med visokošolskimi zavodi, katerih raziskovalci v zadnjih petih letih niso bili citirani v vrhunskih znanstvenih publikacijah, so na UL akademije, pravna in teološka fakulteta. Po besedah dr. Mačka je slovenska humanistika, kar zadeva indeks objav in citiranosti, po letu 2004 nazadovala, kar najbrž pomeni, da so se poslabšali pogoji dela.

Prav škoda je, da prorektor (ali pa novinarka Ranka Ivelja, ki je zapisala njegove besede) ni bil še nekoliko bolj precizen. Na primer, za kakšno rangiranje gre? So to citati po Web of Science? Za kakšno časovno obdobje? Kdo ga je opravil? Prav tako bi bilo zelo zanimivo, katero mesto zasedajo slovensko inženirstvo, fizika, kemija, itd...

Zato sem še sama malce pobrskala po internetu. Izmed različnih svetovnih rangiranj univerz, ki sem jih našla na wikipediji, se mi zdita še najbližje povedanemu rangiranje Univerze Wuhan, ki uporablja Essential Science Indicators (število člankov in citatov za 11 tisoč časopisov v 22 področjih) ter Webometrics Ranking of World Universities, ki ga opravlja dvakrat letno Cybermetrics Lab (CINDOC) španskega nacionalnega raziskovalnega zboral (CSIC).
Po rangiranju Univerze Wuhan za leto 2007 se Univeza v Ljubljana uvršča na 398 mesto (kako zanesljiva naj bi bila ta številka mi ni jasno, saj UL pripiše tudi, da stoji v Jugoslaviji...), medtem ko mariborske in primorske univerze ni med prvih 500.
Po Webometrics rangiranju, ki uporablja za rangiranje vidnost univerz na medmrežju (število dokumentov, linkov na univerzitetno domeno, število člankov in citatov po google scholar...) pa je UL na 434 mestu oz. 191. v Evropi, oz. 10. v vzhodni Evropi. Univerza v Mariboru je uvrščena na 614. mesto v svetovnem merilu (331. v Evropi oz. 28. v vzhodni Evropi). Se bolj zanimivo je rangiranje po znanstvenem outputu glede na Google Scholar, kjer je Univerza v Ljubljani 110. na svetu (!), medtem ko je univerza v Mariboru 542. Primorske univerze na spiskih nisem našla. So se pa recimo slovenske univerze uvrstile za univerzo v Beogradu...

Bo bolonjski študij dražji in daljši?

Dnevnik poroča o neformalnem pogovoru z rektorice UL dr. Andrejo Kocijančič. Po njenih besedah bo bolonjski študij dražji in daljši. Dražji zato, ker morajo biti skupine manjše. To se mi zdi pohvalno, manjše skupine najverjetneje pomenijo tudi boljšo kvaliteto. Glede razlogov za daljši študij pa Dnevnik navaja tole:

Na vprašanje, ali bo prenovljen bolonjski študij res krajši, je dejala, da je sama v to na začetku trdno verjela, toda po sprejetju zakonske novele, ki je dosedanje diplomante izenačila z diplomanti druge in ne prve bolonjske stopnje, se tudi sama boji, da bo bolonjski študij na koncu daljši od dosedanjega. Obstaja namreč precejšnja verjetnost, da bo velika večina študentov nadaljevala študij. Kar zadeva zakonsko nedorečenost glede absolventskega staža, pa je znova povedala, da bodo lahko bolonjski študentje po statutu UL absolventski staž izkoristili po prvi ali po drugi stopnji, ob tem pa ni zanikala možnosti, da sodišče ob morebitni pritožbi študentov razveljavi statut oziroma zakon razume drugače.

Najprej lizbonska strategija sedaj še ljubljanski proces

15.4. je Delo poročalo o neformalnem zasedanju ministrov EU pristojnih za raziskave na Brdu pri Kranju. Na njem je prisostvoval tudi evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočik, predsedovala pa je znanstvena ekspertinja, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mojca Kucler Dolinar. Slednja je javnosti ponudila kar nekaj cvetk. Največja je morda slednja:

Med državami čanicami ter komisijo se čuti neka nova energija, tako da sem preprična, da bomo sposobni začti nov proces, ljubljanski proces, ki ne bo samo doprinos evropskemu raziskovalnemu prostoru, ampak tudi Evropi kot celoti.

Kaj je ta ljubljanski proces mi ni uspelo razbrati. Na straneh MVZT je o njem najti press release, na katerem najdemo le:

V partnerskem duhu so ministri predlagali tudi konkretne načne upravljanja, ki naj bi omogočli učnkovit in hiter razvoj ERP (evrospkega raziskovalnega prostora). Pomembnost te nove zaveze so konkretizirali z zagonom t. i. ljubljanskega procesa. Novo partnerstvo, ki se začnja z ljubljanskim procesom, se bo izrazilo v delu prihodnjih predsedstev, predvsem Francije, Češke in Švedske, slovensko predsedstvo pa bo povzetke iz razprav predstavilo kot podlago oblikovanju sklepov za majsko formalno zasedanje Sveta EU za konkurenčost.

Bojim se, da ljubljanski proces čaka podobna usoda kot pobuda za družinam prijazne znanstvene kariere, ki jo je mvzt razgrnila v začetku februarja. Slovenija si je namreč v času svojega predsedovanja na področu raziskav kot eno izmed prioritet postavila prav ženske v znanosti. A ne morem trditi, da se je za nas ženske v znanosti od tedaj kaj spremenilo.
Konkretnejši je bil evropski komisar. Citiram iz zapisa časnika Delo:

"Pet je ključih stvari, na katere se želimo še v letošnjem letu konkretno osredotočti," je poudaril komisar. To so potni list za raziskovalce, skupno programiranje, infrastruktura, intelektualna lastnina v javnih zavodih, ki se ukvarjajo z raziskavami, in strategija mednarodnega sodelovanja.

No, to o potnem listu za raziskovalce je imenitna ideja. Še ena birokratska stvar več, ali bo morda res pripomoglo k lažjem življenju raziskovalcev? Morda sem naivna, ampak za potovanja znotraj EU tako ali tako nihče ne potrebuje potnega lista, za potovanja v ZDA smo vsi na visa waiverjih, je torej cilj izboljšati možnost potovanj na Kitajsko?

*Dodatek*: Bralec 7of9 me je opozoril, da je "potni list za raziskovalce" virtualna stvar, ki naj bi olajšala pretok raziskovalcev znotraj EU. Še najboljši opis pobude, ki sem ga našla je z eubusiness.com (http://www.eubusiness.com/SMEs/eu-single-market-faq/)

In a renewed partnership with Member States and key-stakeholders, the initiative will seek to create a true European labour market for researchers, by directly addressing the current obstacles, such as social security, recruitment, recognition of experience gained elsewhere in the career path, fair employment conditions and the ability to move with existing grants and funding.

Res odlično. Upam, da bo pobuda uspela!

Dodaten denar za razvoj visokega šolstva?

Kot piše časnik Delo je opozicija predstavila predlog zakona o temeljnih razvojnih programih na področju znanosti in visokega šolstva v letih 2010 - 2014, s katerim želijo za razvoj visokega šolstva v omenjenem obdobju zagotoviti dodatnih 65 milijonov evrov.

"Predlog zakona predvideva, da bo država za zagotavljanje razvoja visokega šolstva ter znanstvene, raziskovalne in razvojne dejavnosti v letih 2010-2014 iz državnega proračuna namenila 65 milijonov evrov. Sredstva naj bi bila namenjena predvsem izvajanju bolonjske reformne, izvajanju javno-zasebnega partnerstva ter izboljšanju mednarodne mobilnosti študentov. "

Sliši se kar prijetno veliko denarja. A po drugi strani - 65 milijonov v petih letih pomeni 13 milijonov letno oz. 7 evrov vsak državljan Slovenije letno. Veliko? Medtem ko se namenja 200 milijonov za vrtanje šentvidskega predora, se ne morem znebiti občutka, da je to le pesek v oči. Naj uporabim kar podatke iz taistega zapisa na Delu

"Breda Pečan (SD) je ocenila, da so sredstva, ki jih zakon namenja za visoko šolstvo in znanost, precej skromna, saj se zavedajo, da naša država ni tako razvita kot druge zahodne države. Če bi se hoteli na tam področju postaviti ob bok razvitim državam, bi namreč po njenih besedah potrebovali bistveno več denarja.
Samo Švedska, ki ima okoli 20 milijonov prebivalcev, je po njenih besedah v letu 2008 za pospešen razvoj visokega šolstva namenila 6,7 milijarde evrov, kar pomeni, da bi morala Slovenija, ki ima dva milijona prebivalcev, nameniti 1,2 milijarde evrov. Slovenija po njenih besedah toliko denarja nima, česar so se zavedali tudi pri pripravi zakona..."

Mislila bi si, da bomo, ker smo slabše razviti, za razvoj namenjali več, ne manj od razvitih, a očitno je strategija naših vodij drugačna.

Znanstevna odličnost naših zasebnih fakultet

Tile podatki so dokaj šokantni:

Javna agencija za raziskovalno dejavnost znanstveno odličnost raziskovalcev in visokošolskih učiteljev kvantitativno meri s sistemom SICRIS, Informacijskim sistemom o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji, ki vključuje vsa relevantna znanstvena in strokovna dela posameznikov in raziskovalnih skupin. Minimalno število točk, ki jih mora posameznik doseči, da sploh lahko kandidira za pridobitev raziskovalnega projekta, je 100. In medtem ko rektorji treh javnih univerz dosegajo od 172 do 352 točk, jih ima dr. Jambrek, najverjetnejši kandidat za rektorja Nove univerze, vsega skupaj 0. Prav toliko, namreč 0 točk, dosega dekan Evropske pravne fakultete, dr. Miha Pogačnik. Celih 58 točk, od 100 potrebnih, pa je nabral dekan Fakultete za podiplomske, državne in evropske študije, dr. Anton Jerovšek. (vir: Igor Ž. Žagar na Vest.si)