Polovica intervjuja z dekanom ljubljanske ekonomske fakultete Dušanom Mramorjem v današnjem Dnevnikovem Objektivu (16.2.2008) se nanaša na politiko visokega šolstva. Zelo zanimivo branje.
Če povzamem: Na področju visokega šolstva je potrebna predvsem dobra regulativa (ovrednotenje kvalitet študija), saj sama konkurenca ne vodi do večje kvalitete. Ovrednotenja kvalitete potekajo s pomočjo meritev rezultatov, anket, ugotavljanja problemov - ki se nato kombinirajo evalvacijami zunanjih ekspertov. V upanju, da se bo tudi v Sloveniji vzpostavil sistem, kjer bodo diplomanti boljših fakultet lažje zaposljivi.
Odlomek iz intervjuja:
V zadnjih letih je nastala cela vrsta novih samostojnih visokošolskih zavodov, pripravlja se ustanovitev pete, "Jambrekove", in šeste, katoliške univerze. Vladajoča politika zatrjuje, da obstoječi visokošolski zavodi tako dobivajo dobrodošlo konkurenco. Ekonomisti načeloma sicer ljubite konkurenco, toda ali tudi v visokem šolstvu?
Visoko šolstvo je področje, kjer konkurenca nima enakih rezultatov kot konkurenca na področju proizvodov in storitev. Tisti, ki povprašujejo po storitvah visokega šolstva, namreč nimajo dovolj informacij in znanja, da bi lahko razločevali med različnimi storitvami, se pravi različnimi študijskimi programi. V državah z najbolje organiziranim visokim šolstvom, denimo v skandinavskih državah, na različne načine merijo kakovost in jo izboljšujejo tako, da združujejo visokošolske zavode in ustanavljajo tako imenovane centre odličnosti.
Obstaja tudi cela vrsta raziskav, ki dokazujejo, da konkurenca sama po sebi ne vodi v večjo kakovost, da je s tega vidika pomembna predvsem ustrezna regulativa. Predpostavka, da bo visoko šolstvo samo zaradi večje konkurence bolj prijazno, bolj kvalitetno, da bo torej študentu nudilo boljše storitve in večjo zaposljivost, je skratka napačna.
Konkurenčni visokošolski zavodi so lahko do uporabnika prijazni na več načinov. Na primer tako, da je mogoče na nekaterih hitreje in z manj truda diplomirati.
Da, to je eden od neželenih rezultatov konkurenčnosti v visokem šolstvu. Srbija je lep primer države, kjer se je tovrstna "prijaznost" ponekod udejanjila do konca. Po trditvah nekaterih znancev iz srbskih akademskih krogov je tamkajšnji visokošolski prostor na področju ekonomskega in poslovnega izobraževanja praktično razpadel; tekmujejo le še v tem, kdo bo ceneje prodal diplomo. Takšno početje temelji na predpostavki, da zaposlovalci ne znajo razlikovati med različnimi diplomami.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Objave
Zanimiva je se naslednja Mramorjeva izjava:
OdgovoriIzbriši"V preteklosti smo si na mnogih fakultetah sami vzgojili svoje kadre. Na ekonomski fakulteti smo se sicer trudili, da bi dobili koga iz tujine, kakšnega Slovenca na primer. Toda zakaj bi prišel k nam, če pa je imel na chicaški univerzi desetkrat večjo plačo?! Zato smo se zadeve lotili drugače. Od leta 1996 do 2000 smo zaposlili 70 asistentov in jih od tega 45 poslali na doktorski študij na najboljše univerze v tujino. Večina se jih je vrnila in so zdaj profesorji na naši fakulteti. V prihodnje bodo vsekakor v tem pogledu dobrodošli tudi mednarodno odprti kadrovski razpisi za učitelje."
Pri njej mi je zabavnih vec stvari. Recimo dobro opise, kako Univerza v Ljubljani tezko privabi spica svetovne kadre, ker jih pac ne sme dostojno placati (na tistih fakultetah, kjer si lokalci tega sploh zelo, namrec, da bi imeli okoli sebe bolje ljudi od njih samih).
Pove pa tudi o zanimivem razmisljanju, ki se mi zdi zelo specificno za Slovenijo (morda posledica socializma, ali le neke ksenofobnosti). Celo v akademskih krogih se slisi o "posiljanju ljudi v tujino na usposabljanje". Kot da bi obstajala neka bariera med Slovenijo in ostalim svetom. V resnici pa bi moralo biti, tako kot v sami znanosti, tudi pri zaposlovanju ljudi, pretok povsem odprt. Posamezniki se pac naj izobrazujejo na najboljsi instituciji, na katero se lahko pridejo. UL pa bi se morala truditi dobiti najboljse ljudi, kar jih lahko, ne glede na narodnost, etc. Sedaj pa je tako, da ima vecina uciteljsekga kadra na UL diplomo UL, pa tudi doktorat so naredili tu. V najboljsem primeru opravijo manjse podoktorsko usposabljanje v tujini, ampak stolcki so pa raztalani ze odkar so koncali diplomo. Od kod potem motivacija tekmovati na svetovnem znanstvenem trziscu?
Kdaj se bo dogodilo, da bo na UL normalno zaposliti nekoga, ki se bo v Slovenijo z nastopom sluzbe prvic naselil.