Najvišje plače izplačujejo v zdravstvu in visokem šolstvu

V današnjem Dnevniku (22.2.2008) sem prebrala razveseljivo novico o visokih plačah v zdravstvu in visokem šolstvu. Članek sicer večinoma govori o zdravstvu, tukaj pa je odlomek, ki zadeva akademike:

Med izobraževalnimi ustanovami je bila lani novembra najvišja plača izplačana na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, in sicer v višini 9802 evra. Na naše vprašanje, kdo in zakaj je novembra prejel tako visoko plačo, od fakultete nismo dobili odgovora. Povedali so nam le, da je bruto plača univerzitetnega učitelja za november brez nadurnega dela znašala 6038 evrov. Tudi na ljubljanski fakulteti za računalništvo in informatiko nam "kot varovano osebno okoliščino" niso želeli povedati, kdo je novembra lani prejel 9381 evrov bruto plače. Pojasnili so nam, da gre za rednega profesorja, rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, nosilca najvišjih znanstvenih nazivov in priznanj ter svetovno uveljavljenega znanstvenika, ki sicer ni član vodstva fakultete. Na fakulteti pravijo, da je njegova povprečna mesečna bruto plača za leto 2007 znašala 5010,41 evra, novembrska plača pa je bila poleg redne plače sestavljena še iz dodatne uspešnosti na letni ravni in izplačila nadur. Pri tem poudarjajo, da je plača izračunana na podlagi zakonodaje in internih aktov univerz, in menijo, da bi morali njegovo plačo primerjati s plačami znanstvenikov podobnega nivoja v primerljivih državah sveta.

Torej sploh ni res, da na UL velja uravnilovka pri plačah! Številke, ki jih citirajo v Dnevniku so namreč za kakšen faktor 2 višje od bruto plač za katere sem slišala sama (za rednega profesorja naj bi bila neto plačaokoli 2000 EUR, torej okoli 3500-4000 EUR bruto plača). Uradno bi lahko bila odstopanja od teh uravnilovk le 20% (nikakršnih nadur recimo...), tako da bi bilo zanimivo izvedeti, kako so uspeli na teh dveh fakultetah uveljaviti meritokratsko plačevanje zaposlenih...

No resno, nikakor se ne moremznebiti občutka, da tukaj ni vse čisto, da v ozadju ni boljše plačevanje sposobnejših temveč le boljše plačevanje "tistih pri koritu". Rada bi namreč videla, da bi s takšnimi dvojnimi plačami zvabili kakšnega znanstvenika svetovne klase iz tujine, potem bi res verjela, da je vozadju meritorkacija. Druga varianta bi bila, če bi poimensko objavljali plače znanstvenikov. Potem bi se lahko vsak prepričal v pravilno plačevanje, pa tudi imeli bi takojšnjo lestvico sposobnejših. Še to, na fakulteti za računalništvo in informatiko imajo le enega akademika, sodeč po njihovi internetni strani. Tako da ime najbolje plačanega profesorja sploh ni skrivnost.