Kot del EU projekta BIS-RTD (pred kratkim izbran kot referenčni projekt Evropske komisije) lahko najdemo tole poročilo o R&D v Sloveniji
http://www.bis-rtd.net/documents/D2-3/Country_Report_Slovenia.pdf
Glede na to, da je koordinator ARRS lahko predvidevam, da ARRS tudi stoji za poročilom (čeprav avtorja ni zapisanega). Nekaj zanimivosti:
- str. 7 kaže Tabelo z deležom financiranja R&D. Številka za 2005 (1.49%BDP) je večja, kot jo navaja EC v svojem Key Figures dokumentu (1.22%) Tudi "According to the most recent official data, the GDP share of gross domestic expenditure on R&D for 2003 and 2004 decreased compared to the previous years to 1.32% (2003) and 1.45% (2004) (RP, 2006)."
- str.13 kaže grafikon po katerem je bil vrh števila mladih raziskovalcev l. 1990 (okoli 1600), sedaj jih je okoli 1200
- str.16 kaže grafikon ARRS proračuna. ARRS nameni trikrat več denarja za vzdrževanje COBISS sistema kot za mednarodno sodelovanje! Denar za mednarodno sodelovanje poleg tega z leti upada ...
- str 22 :" Via SRA web page all data about financing research are available up-to date. All transactions are publicly available in a real time." Je to res? Kje?
- str 23. o R&D presence in the media (print, radio, TV, internet): "Due to the fact that science is not one of the most interesting topics for the broad public the appearance of the R&D topics is somehow limited." Žalostno je, da se celo ARRS zdi znanost nezanimiva. Na to lahko odgovorim le z besedami urednika New Scientist: "Science is interesting.
If you don't think so then f**k you."
Objave
Zelo me veseli, da je avtorica bloga prebrala poročilo in postavila tudi nekaj vprašajev, na katere bom poskušal na kratko odgovoriti.
OdgovoriIzbrišia) podatki o financiranju R&D so vzeti iz uradnih statističnih podatkov Statističnega urada - Statistične informacije 28.junij 2007 št. 38 (23 Raziskave in razvoj, znanost in tehnologija). To so slovenski uradni podatki. Ko sem se pozanimal zakaj je razlika sem dobil odgovor, da je bil podatek v Key figures pridobljen na podlagi ocene (ki po objavi uradnih podatkov ni bila korigirana), medtem ko je bila uradna statistika objavljena kasneje. Pri pisanju so zato uporabljeni Statističnega urada.
b) glede mladih raziskovalcev so podatki takšni kot so predstavljeni. Število mladih raziskovalcev je v letih nihalo in graf o spremembah najdete tudi na http://www.arrs.gov.si/sl/mr/obseg.asp. Obseg sredstev, ki so namenjena mednarodnemu sodelovanju se tudi spreminja, predvsem pa je potrebno upoštevati, da je bilo po ustanovitvi ARRS področje mednarodnega sodelovanja precej okrnjeno (del denarja in ljudi predvsem pa pristojnosti je ostal na Ministrstvu). Nenazadnje pa so proračunski deleži za posamezne namene v veliki meri določeni s strani ministrstva.
c) Vse denarne transakcije so on-line prikazane na spletni strani: http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/Report/fin-por.aspx?Leto=2007. Stran se obnavlja po opravljenih izplačilih, kar je praviloma enkrat mesečno. podatke o pogodbenih sredstvih in že dejansko prejetih sredstvih lahko vidite do posameznega prejemnika natančno.
d) in še zadnje. nikakor se ne morem strinjati, da za ARRS področje znanosti ni zanimivo. Dejstvo je, da se novice o znanstvenih dosežkih kar redko pojavljajo na vidnih mestih. ARRS se trudi s promocijo (različni dogodki, TV oddaje), vendar pa na žalost kljub vsemu velja ugotovitev, da kljub vsemu trudu (ne samo nas ampak tudi drugih) splošno javnost bolj zanimajo trači kot pa znanost. In v tem menda v Sloveniji nismo izjeme. Na tem področju veliko dela čaka tudi še znanstvenike.
Upam, da sem vsaj približno odgovoril na zastavljene dileme, če ne, lahko poskusim znova - obširneje.
Hvala za izražene pomisleke in lep pozdrav,
Tomaž Boh
tomaz.boh@arrs.si
Odlično! Nisem si predstavljala, da bo že moj prvi blogozapis prinesel odziv iz uradniških vrst. Res sem vesela in najlepša hvala za napisano.
OdgovoriIzbrišiVseeno bi rada nekoliko pokomentirala posredovane odgovore Tomaža:
a) Razlika je nekam zelo velika, kajne? Od 1.22% na 1.49%, to pomeni, da se je ocenjevalec za konkretno leto zmotil za približno četrtino. Obstaja morda kakšna razlaga tega odstopanja?
b) Saj, tukaj se morda nisva razumela. Nisem hotela kritizirati ARRS temveč le opozoriti bralce mojega bloga (no, vsaj tistega enega), na zanimivo časovno odvisnost števila mladih raziskovalcev, ki se je sedaj po začetni hitri rasti dosegla plato, pred tem pa še vrh.
c) Res lepo! A še lepše bi bilo, ko bi lahko kaj takega imeli tudi za programe in projekte, pa tudi spremljanje kolikšni denarni tokovi se stekajo k posameznim raziskovalcem/vodjem programov, projektov. Vsaj v tujini (ZDA) se na ta način že marsikateri znanstvenik prav rad pohvali z velikimi denarji za projekte, ki jih uravnava. A morda v slovenskem okolju od tega ne bi bilo pravega efekta, saj je vse premalo grantov res osebnih grantov ampak je večina denarja še vedno na programih. A o tem morda v kakšnem prihodnjem blogu.
d) No, tu pa se res ne morem strinjati. Splošno javnost dejansko še veliko bolj kot trači zanima znanost, tista prava živa znanost, ki spreminja pogled na svet pa tudi sam svet okoli nas. Nisem še srečala človeka, ki ga ne bi zanimalo kako VEMO za obstoj velikega poka, pa o naravi temne snovi, energije, pa o prihodnosti nanotehnologije, genska tehnologija, itd. Problem je le v tem, da v nasprotju s trači, znanost pri nas nima pravega servisa, ki bi lansirala v medije dosežke slovenske znanosti- slovenski mediji pa (za razliko od tujih medijskih hiš) ne spremljajo mednarodnih novic o znanosti. Pa tako malo bi bilo potrebno narediti, le vsaka medijska hiša bi se morala naročiti na Nature, Science ter spremljati nekaj blogov o znanosti, pa bi že imeli dovolj mesa za dnevno rubriko o znanosti (kot recimo obstaja o kulturi tako v časniku delo, kot po dnevniku na rtvslo...). Seveda je tu potrebna naravoslovna izobrazba novinarjev, ki o znanosti pišejo...
@alma
OdgovoriIzbrišiŽivijo! Zares fino, da si se odločila blogat! Tule pri nas se v cajtngah zadnje čase sicer zelo veliko debatira o znanosti (glej npr. zadnjo številko Dnevnikovega Objektiva, http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/297774/), a se sicer čisto OK argumenti prepogosto izgubijo med preprostim navijaštvom (v stilu: "za slovensko znanost je dobro tisto, kar je dobro zame"). Škoda, ker potem celotna debata izzveni nekonstruktivno (če je seveda sploh možno biti konstruktiven v debati o tem, kdo naj dobi koliko denarja ;-) Upam, da bo tebi uspelo zadržat zdravo distanco s Svalbardskega otočja (kje za vraga sploh je to?).
@ tomaz.boh & ARRS
Hvala za odgovore, res lahko samo zaploskamo temu, da se vam je zdelo vredno odgovoriti Almi. Imam pa seveda še dva komentarja:
c) Tale povezava na denarne transakcije ARRS je carska! Transparentnost je ključna za normalno funkcioniranje države! Imam pa še vprašanje: iz tabele nisem uspel ugotovit, koliko denarjaARRS porabi sama zase (t.j., za svoje zaposlene, za nove prostore, za organizacijo ocenjevanja programov...). Ali sem samo neroden, ali pa tega podatka zares ni na spletnih straneh ARRS? Se mi zdi, da je za celotno sliko ta podatek tudi zelo važen - a kdo ve, kako prit do njega?
d) Lepo, da se ARRS trudi promovirati znanost v medijih. Ampak, če ste imeli pri tem v mislih oddajo Sadovi znanja na TV Piki (npr: http://www.pika.tv/?showid=1948efcf0301bd0177ba1501a92addcc), potem se bojim, da se naši znanosti slabo piše. Meni ni uspelo še nobene pogledat do konca, pa se kao zanimam za znanost. Plačam pivo tistemu, ki mu to uspe! Zgleda, kot da je glavni smisel te oddaje, da se lahko ARRS potem v stikih z javnostjo hvali, da promovira znanost na TV. In to je škoda, ker ARRS bi morala stremeti k odličnosti na vseh področjih! Nihče ne pravi, da je promocija znanosti na tako zahtevnem mediju kot je TV lahko delo, ampak dajanje denarja za Sadove znanja je pa skoraj slabše kot nič. Dajte denar raje Hiši eksperimentov ali pa Kvarkadabri!
Pa lep pozdrav!
Pozdravček,
OdgovoriIzbrišitudi mene veseli, da se tule razvija zanimiva debata oz. izmenjava mnenj. Tudi jaz si želim, da bi bila (ostala) razprava argumentirana in konstruktivna, saj se, kot ugotavlja "kolesar" pojavlja v zadnjem času kar veliko pavšalnih razprav.
Odgovora Almi glede razlike v deležu BDP ne morem dati. Nekoliko sem še spraševal naokoli in dobil identičen odgovor kot prej. Bom pa takoj, ko bom imel malo časa, bolj podrobno zakopal v to in poskušal stvar razjasniti.
Glede promocije znanosti lahko povem zgolj svoje osebno mnenje, ker področja ne pokrivam. Na promocijo znanosti je veliko različnih pogledov in možnih rešitev za optimizacijo učinkov. Absolutno se strinjam s tem, da je to eden ključnih elementov, ki je pri nas (pa ne samo na ARRS) precej podhranjen. Verjetno je rešitev v nekakšnem celostnem pristopu k stvari - vzpostavljanje vzajemnega ˙(so)delovanja institucij, raziskovalcev in medijev. Kako to doseči pa je vprašanje - bojim se samo, da je ponavadi več splošnih komentarjev kot pa konkretnih predlogov. Kot vem tudi ni izdelane strategije za to področje (na nobeni ravni). Če se motim, se opravičujem in bi bil za informacije o takšni strategiji hvaležen.
Glede porabe denarja ARRS je tudi vse na netu. NA naslovu [http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/07/ ] je zadnji link na stroške delovanja ARRS za preteklo leto. Vsekakor se strinjam, da je tudi to za celostno sliko zelo pomembno
lp,
Tomaž